Pahorja sta pri spominskem centru pozdravila župan Srebrenice Ćamil Duraković in Munira Šubašić, predsednica združenja Matere Srebrenice.

V iskrenem pogovoru je Tada Hotić, članica združenja, Pahorju izrazila močno željo po vključitvi BiH-a v evropsko družino, saj bo le to ohranilo njihovo kulturo, običaje in zgodovino, mladim pa omogočilo lepšo prihodnost.

Pahor je dejal, da dogodkov v Srebrenici nikoli ne smemo pozabiti, vendar pa sta za mirno prihodnost BiH-a potrebna pogum, da se doseže sprava, in jasna evropska perspektiva. Za to pa sta nujna politični dialog in regionalno sodelovanje, ki sta temeljni vsebini regionalne pobude proces Brdo.

"Evropska perspektiva je prvi pogoj za mir. Drugi, še težji pogoj, pa sta odpuščanje in sprava. Težji zato, ker zahteva veliko poguma za vzpostavitev nujnega zaupanja. A prav zaupanja zdaj ni dovolj, vsaj ne za zagotovitev enotnosti, potrebne za udejanjanje evropske perspektive. Za zagotovitev boljše prihodnosti si moramo med seboj pomagati," je dejal Pahor.

Pahor se je nato udeležil spominske seje mestnega sveta občine Srebrenica, na kateri je dejal, da preteklosti ne moremo spremeniti, da pa lahko spremenimo prihodnost.

V središču Pahorjevega obiska v Srebrenici so srečanja s prebivalci tega mesta na vzhodu BiH-a in projekti dobrodelnih organizacij, ki si prizadevajo ljudem omogočiti vrnitev na njihove domove, otrokom pa brezskrbno otroštvo.

Obiskal bo družino Manđić, ki ji bo avstrijska fundacija Bauern helfen Bauern na njegovo pobudo s sredstvi, ki so jih pomagala zbrati tudi slovenska podjetja in posamezniki, pomagala dokončati hišo.

Ogledal si bo športno igrišče v vasi Grujčići, ki ga z lastnimi sredstvi postavlja Mehmedalija Alić, ter likovno delavnico otrok v organizaciji fundacije SOS Dječja sela, katere ambasador je legendarni slovenski smučar Jure Franko.

Udeležil se bo tudi slovesnosti ob prenosu krst s posmrtnimi ostanki 136 žrtev genocida na pokopališče v spominskem centru, kjer jih bodo pokopali na osrednji spominski slovesnosti v soboto. Dan bo sklenil z udeležbo na tradicionalni večerji iftar v organizaciji združenja Mater Srebrenice.

V soboto se bo v imenu Slovenije udeležil osrednje spominske slovesnosti v spominskem centru Potočari, kjer bo tudi slavnostni govornik.

Slovesnosti se bo, kljub opozorilom varnostnih sil, udeležil tudi srbski premier Aleksander Vučić. Med množico naj bi bili tudi člani skrajne navijaške skupine Torcida Sandžak. Na žalni slovesnosti bo tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.

"Vsak dan se moramo spominjati žrtev"
Ameriški državni sekretar John Kerry je ob obletnici genocida v Srebrenici dejal, da morajo biti odgovorni za pokol kaznovani, žrtev pa se je treba spominjati vsak dan, ne le na obletnico.

"Odkritje tega brezvestnega zločina proti človeštvu, trupel v množičnih grobiščih, je pretreslo zavest sveta. Obletnica je mogočen opomin na to, da se je treba spoprijeti z zlom v vseh oblikah in se postaviti za človekove pravice in dostojanstvo," je ob 20. obletnici poboja, ko so 11. julija 1995 sile bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Ratka Mladića ubile 8.000 Bošnjakov, poudaril John Kerry.

Državni sekretar ZDA je obljubil, da njegova država ostaja neomajen partner prebivalcem Bosne in Hercegovine pri vzpostavljanju varnosti skozi daytonski mirovni sporazum in pri gospodarski pomoči ter tehničnih nasvetih, ko se država premika od vojne krize do okrevanja in razvoja.

"Naš cilj je podpora napredku k stabilni in cvetoči Bosni in Hercegovini v regiji, kjer lahko državljani živijo kot sosedje v miru in ob spoštovanju pravic vseh. Ko se spominjamo genocida v Srebrenici, častimo spomin na žrtve s potrjevanjem odločnosti, da preprečimo ponovitev takih tragedij," je še sporočil državni sekretar ZDA.

V Beogradu prepoved shodov
Srbska policija je zaradi varnostnih razlogov v soboto prepovedala vsa zborovanja pred poslopjem parlamenta v Beogradu v povezavi z obeleževanjem 20. obletnice genocida v Srebrenici.

Več kot 40 nevladnih organizacij je za soboto v spomin na žrtve genocida načrtovalo akcijo, v okviru katere bi se pred skupščino uleglo več kot 7.000 ljudi, ki naj bi simbolično prestavljali žrtve genocida. Pobuda #sedamhiljada (#sedemtisoč) je naletela na veliko podporo na družbenih omrežjih, a tudi napade nacionalistov, tudi skrajnih skupin.

Med tistimi, ki so napovedali "sodelovanje v akciji", je bila tudi Srbska radikalna stranka haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, ki je sporočila, da bodo pred skupščino prišli s četniškimi zastavami in z napisom "Z vero v Boga, svoboda ali smrt". Zatrjujejo, da ne bo šlo za protizborovanje.

Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je sporočil, da so se po varnostnih in operativnih preverjanjih odločili, da bodo iz varnostnih razlogov prepovedali vsa za soboto napovedana zborovanja.

Nevladne organizacije, ki organizirajo dogodek, so pred tem ocenile, da bi bila morebitna prepoved zborovanja "odločitev izključno politične narave", saj je po njihovi oceni policija povsem sposobna zagotavljati varnost. Obsodili so napoved radikalcev o udeležbi v akciji ter poudarili, da obeležitev genocida ni primeren kraj za posmeh in kaos.

V Beogradu so sicer v soboto napovedali pet zborovanj. Napovedali sta jih tudi dve desničarski organizaciji Zavetnici in Dver ter združenje družin ugrabljenih in ubitih od 1998 do 2000 na Kosovu.

Pahor veto sprejel z velikim obžalovanjem
Evropski parlament je v četrtek sprejel resolucijo o Srebrenici, v kateri ostro "obsoja genocid". Odločitev uporabe besede genocid je v skladu z odločitvijo Meddržavnega sodišča v Haagu in haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je zaradi tega dejanja na dolgoletne zaporne kazni obsodilo več visokih vojaških poveljnikov bosanskih Srbov. Že dan pred tem, torej v sredo, pa Varnostni svet ZN-a zaradi ruskega veta ni sprejel resolucije o Srebrenici, v kateri bi uporabili besedo genocid in ga tudi obsodili. Srbija se sicer strinja s samo vsebino besedila, da se pokol Bošnjakov v Srebrenici opredeli kot hud ali celo najhujši zločin, vendar ne kot genocid.

Predsednik Pahor je ruski veto na resolucijo o Srebrenici, s katero je Moskva v VS-ju ZN-a preprečila njeno sprejetje, sprejel z velikim razočaranjem. Odločitev Rusije razume "kot nadaljevanje politike iz 90. let, ko mednarodna skupnost glede BiH-a ni imela enotnega mnenja". To je po njegovem mnenju pomembno prispevalo k temu, da je bila tragedija v BiH-u "tako huda, da je prišlo do genocida v Srebrenici".