Francosko posredovanje v Maliju se je začelo v petek. Foto: EPA
Francosko posredovanje v Maliju se je začelo v petek. Foto: EPA
Laurent Fabius
Francoski zunanji minister je prepričan, da posredovanje v Maliju ne bo dolgotrajno. Foto: EPA

Francija, ki je vojaško podprla posredovanja malijske vlade proti islamistom, že tretji dan nadaljuje zračne napade v državi. Posredovanje se je začelo v petek, ko je malijska vojska ob pomoči francoskih lovcev in bojnih helikopterjev pregnala islamiste iz strateškega mesta Konna v središču države. V nedeljo so francoska letala napadla mesto Gao v vzhodnem Maliju ter tako posegla še dlje na ozemlje islamistov.

V spopadih v osrednjem Maliju, s katerimi želi vlada preprečiti islamističnim silam, da bi napredovale na jug države, je umrlo 11 malijskih vojakov, ranjenih je bilo 60, v spopadih pa je bil ubit tudi francoski pilot. Umrlo naj bi tudi več kot sto islamistov, človekoljubna organizacija Human Rights Watch pa je sporočila, da je v spopadih v Konni umrlo tudi najmanj deset civilistov, med njimi trije otroci.

"Mali ni kot Afganistan"
Francoski zunanji minister Laurent Fabius je v pogovoru z novinarji povedal, da bo francosko posredovanje v Maliju trajalo nekaj tednov, ob tem pa je zavrnil kakršno koli podobnost z misijo zahodnih sil v Afganistanu. "Nikakršnega namena nimamo, da bi ostali dlje časa, če bo potrebno, pa lahko pomagamo tudi pozneje," je povedal vodja francoske diplomacije in dodal, da bi v primeru neposredovanja Francije obstajala nevarnost, da bi islamisti zavzeli tudi prestolnico Bamako, kar pa bi imelo "grozljive posledice".

Zaradi napetih razmer v Maliju, nekdanji francoski koloniji, je Francija sklicala sejo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki naj bi se sestal še danes. Zaradi posredovanja v Maliju, ki je presenetil mednarodno javnost, je Francija, ki je prepričana, da bi padec severa Malija v roke islamistov pomenil neposredno grožnjo varnosti Evrope, na domačih tleh poostrila varnostni nadzor.

Mednarodna misija v državo šele jeseni
V Mali naj bi kmalu pripotovale tudi vojaške enote nekaterih afriških držav, ki so vladi obljubile pomoč, mednarodne sile pod poveljstvom Združenih narodov pa naj bi v državo prišle šele jeseni. Varnostni svet je resolucijo, ki pooblašča blok zahodnoafriških držav za vojaško posredovanje na severu Malija, potrdil že decembra, a naj bi priprava na Mednarodno podporno misijo (Afisma) trajala do septembra.

Oborožene skupine, nekatere povezane z mednarodno teroristično mrežo Al Kaido, so nadzor nad severom Malija prevzele po državnem udaru marca, v katerem je vojaška hunta strmoglavila nekdanjega predsednika Amadouja Toumanija Toureja. Po državnem udaru je sever Malija najprej zavzela etnična skupina puščavskih Tuaregov, ki pa so jih nato pregnali islamisti. Na območju, ki ga nadzorujejo, so uvedli strogo šeriatsko pravo, red pa vzdržujejo predvsem z nasiljem. Z območja je po podatkih Združenih narodov pobegnilo več kot 400.000 ljudi.