Protestniki so se zbrali že 14. soboto zapored. "15.000 nas je, kar pomeni, da se gibanje krepi," je v prestolnici povedal eden najvidnejših članov gibanja Jerome Rodrigues, ki s še tremi drugimi protestniki toži policijo, potem ko ga je na enem od preteklih protestov v oko zadel gumijasti naboj.

Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je po različnih krajih zbralo okoli 41.500 protestnikov, poleg Pariza je bil eden večjih shodov v Toulousu, kjer je prišlo do spopadov med policisti in protestniki, več tisoč ljudi se je zbralo tudi v Bordeauxu. Kot poroča Reuters, je policija v Parizu, Lyonu in Bordeauxu uporabila solzivec, da je z njim razgnala protestnike, ki so zažigali smetnjake. Sprva mirni protesti so se popoldne ponekod sprevrgli v nasilne. V Rouenu so bili ranjeni štirje protestniki, potem ko je voznik zapeljal v množico protestnikov. V več mestih po državi so izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, pri čemer so prijeli 26 ljudi, od tega 15 v Parizu.

"K sreči so bili blizu varnostni organi"
"Občutil sem absolutno sovraštvo, kar pa se na žalost ni zgodilo prvič," je za časnik Journal du Dimanche povedal filozof in pisatelj Alain Finkielkraut, 69-letni sin poljskih priseljencev, ki je pred tem kritiziral vodstvo gibanja. Protestniki so na vogalu ulice Campagne Premiere na bulvarju Montparnasse med drugim vzklikali "umazani sionist" in "Francija je naša", je razvidno z videoposnetkov, ki so se pojavili po incidentu. Na enem od njih je tudi videti, kako so varnostniki filozofa takoj zavarovali. "Bilo bi me strah, če ne bi bilo varnostnih organov, k sreči so bili tam," je dejal.

"Antisemitske žalitve, katerih tarča je bil, so popolno zanikanje tistega, kar smo in kar nas dela velik narod. Tega ne bomo tolerirali," je v odzivu na dogodek na Twitterju zapisal predsednik Emmanuel Macron. Oblasti so danes začele preiskavo dogodka.

Protesti rumenih jopičev (gilets jaunes) v Franciji so se sredi novembra začeli v znak protesta proti dvigu cen goriva, a so se kmalu usmerili proti reformni politiki francoskega predsednika Emmanuela Macrona ter padanju kupne moči Francozov. Protestniki prav tako zahtevajo predsednikov odstop.

Večina za cilj, ne pa tudi proteste
Javnomnenjska raziskava, izvedena ta teden, je pokazala, da si večina vprašanih želi, da bi se občasno nasilni protesti končali, čeprav podpirajo cilje protestnikov. Glede na anketo inštituta Elabe se je ta teden prvič zgodilo, da večina oziroma 56 odstotkov vprašanih želi, da se protesti končajo. Medtem večina (58 odstotkov) še vedno podpira zahteve gibanja, kaže v sredo objavljena anketa. Število protestnikov se sicer zmanjšuje: prejšnji teden jih je protestiralo 51.400, ta teden 41.500.