ek njega bo Rusija pod Črnim morjem zemeljski plin pošiljala v Turčijo in naprej v južno Evropo.

"Izvajanje projekta poteka po načrtu, naše turške in evropske stranke pa bodo imele od konca leta 2019 zanesljivo novo pot za uvoz ruskega plina," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v izjavi poudaril generalni direktor Gazproma Aleksej Miller.

Plinovod Turški tok bo imel dva kraka v skupni dolžini več kot 900 kilometrov. Prek obeh krakov naj bi letno steklo 31,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina. Ob napovedi projekta leta 2014 so njegovo vrednost ocenili na od 11 do 12 milijard evrov.

Glede na dogovor o plinovodu, ki sta ga oktobra lani v Carigradu podpisala turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin, je za gradnjo podvodnega dela odgovorna Rusija, za gradnjo kopenskega dela pa Turčija, poroča RT. Za konstrukcijo prvega dela plinovoda pod Črnim morjem je po sklenitvi pogodbe z Gazpromom odgovorno švicarsko podjetje Allseas.

Turški tok namesto Južnega toka
Ideja o plinovodu Turški tok se je rodila po tem, ko se je Rusija ob rusko-ukrajinski krizi in pomislekih Evropske komisije odpovedala projektu gradnje plinovoda Južni tok, prek katerega bi ruski plin tudi prek Slovenije dobavljali na evropske trge. Po navedbah Gazproma bi lahko Turški tok sicer koristil tudi Evropski uniji.

Turčija je gradnjo plinovoda Turški tok po daljšem omahovanju odobrila oktobra lani. Ruska duma ga je odobrila 20. januarja, zgornji dom ruskega parlamenta pa 1. februarja. Ruski predsednik Putin je 7. februarja podpisal zakon, s katerim je odobril gradnjo.

Projekt ogrozila sestrelitev ruskega letala
Milijardni projekt je sicer ogrozila zaostritev odnosov med Rusijo in Turčijo zaradi turške sestrelitve ruskega vojaškega letala na meji s Sirijo leta 2015. Državi sta spor razrešili šele lani poleti.