V Gazi so po Trumpovem govoru izbruhnili manjši spopadi. Palestinci so sicer napovedali 'tri dni jeze'. Foto: Reuters
V Gazi so po Trumpovem govoru izbruhnili manjši spopadi. Palestinci so sicer napovedali 'tri dni jeze'. Foto: Reuters
Jeruzalem
Izrael je Trumpovo odločitev označil za 'pomemben korak k miru'. Foto: Reuters
Donald Trump
Trump je v sredo sporočil, da so ZDA priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela in da bodo tja preselile svoje veleposlaništvo. S tem je spremenil več desetletij dolgo politiko ZDA in tvegal sprožitev novega nasilja na Bližnjem vzhodu. Foto: Reuters
Svet obsoja Trumpovo odločitev

Čeprav bo dejanska selitev veleposlaništva po Trumpovih besedah šele čez nekaj let, pa je ameriško zunanje ministrstvo nemudoma začelo proces uveljavljanja odločitve. Suhoparno poročilo State Departmenta sicer ni omenjalo zgodovinske narave Trumpove poteze, ampak le navedlo nekaj podatkov in izrazilo prepričanje, da na Bližnjem vzhodu obstaja priložnost za trajni mir.

Državni sekretar Rex Tillerson, ki je na obisku v Evropi, je iz Nemčije v sredo zvečer sporočil enako kot njegovi sodelavci iz State Departmenta. Potrdil je, da bo ministrstvo "nemudoma začelo" uresničevati predsednikovo odločitev o selitvi. Ob tem je poudaril, da "je največja prednostna naloga zagotoviti varnost Američanov", zato so "skupaj z drugimi zveznimi agencijami implementirali močne varnostne načrte za zaščito varnosti Američanov na prizadetih območjih". Zatrdil je tudi, da so se v sredo pred napovedjo posvetovali s številnimi "prijatelji, partnerji in zavezniki".

A medtem se po svetu bolj ali manj vsi, razen Izraela - med njimi tudi več evropskih držav, ameriških zaveznic v regiji in mednarodnih organizacij z Združenimi narodi na čelu - na napoved Trumpa odzivajo s kritiko in izrazi zaskrbljenosti ter celo pozivi, naj jo prekliče. Vrstijo se mnenja, da je treba status Jeruzalema urediti v okviru mirovnih pogajanj, katerih cilj je ustanovitev dveh držav, in svarila, da je treba zdaj na vsak način preprečiti izbruh nasilja.

Predsednik DZ-ja Milan Brglez je izrazil obžalovanje zaradi odločitve ZDA o priznanju Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela. Kot je dejal, enostranske poteze kogar koli v mednarodnih odnosih prej škodujejo kot koristijo. Skrbi ga, da bi bil oškodovan mirovni proces na Bližnjem vzhodu in sposobnost izraelske ter palestinske države za miroljubno koeksistenco, je še dejal. Brglez je še spomnil, da je to enostransko potezo ZDA obsodilo veliko držav.

Že v četrtek je slovensko zunanje ministrstvo izrazilo resno zaskrbljenost zaradi ameriške odločitve. Ta škoduje prizadevanjem mednarodne skupnosti v iskanju rešitve izraelsko-palestinskega konflikta, so poudarili v sporočilu za javnost.


Hamas: Upor proti sionističnemu sovražniku

Vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija je pozval k novi vstaji (intifadi) palestinskega ljudstva proti "sionističnemu sovražniku". Netanjahu, ki je sredino odločitev Trumpa označil za "zgodovinski dan", pa je medtem izjavil, da bo "več držav" sledilo ZDA pri priznanju Jeruzalema za prestolnico Izraela in premiku veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem. Katere naj bi bile te države, ni povedal.

Riad: "Neupravičena in neodgovorna odločitev"
Po sredinih odzivih, med drugim generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa ter predstavnikov Egipta, Jordanije, Turčije, Sirije in Irana, so se oglasili še številni drugi. Savdska Arabija je potezo Bele hiše označila kot "neupravičeno in neodgovorno" ter v nasprotju z "zgodovinskimi in trajnimi pravicami palestinskega ljudstva", Trumpa pa pozvala, naj jo prekliče. Turški premier Binali Jildirim je Trumpa označil za neodgovornega, saj da je na bližnjevzhodnem območju"odprl Pandorino skrinjico", turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je izjavil, da odločitev pomeni "nespoštovanje Združenih narodov" in da bo povzročila, da se bo v regiji oblikoval "ognjeni obroč". Iz Bagdada so prišle zahteve, da Washington prekliče svojo potezo in s tem "ustavi nevarno zaostritev razmer, ki bi lahko spodbudila ekstremizem in ustvarila pogoje za terorizem".

"Zvezna vlada tega stališča ne podpira, saj se je treba za status Jeruzalema dogovoriti v okviru rešitve dveh držav," je v imenu nemške kanclerke Angele Merkel na Twitterju sporočil njen predstavnik Steffen Seibert. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je presodil, da predstavlja Trumpova odločitev veliko tveganje, da se bo spor med Izraelom in Palestinci zdaj še zaostril. "EU vse vpletene v regiji poziva k miru in zadržanosti, da se prepreči zaostrovanje," je pozvala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini in izrazila globoko zaskrbljenost. Kot je ponovila, morajo biti izpolnjene zahteve obeh strani v bližnjevzhodnem vprašanju, rešitev glede statusa Jeruzalema pa dosežena v okviru pogajanj o dveh državah.

Tudi Rusija je izrazila resno zaskrbljenost ob odločitvi, ki bi po njenem mnenju lahko ogrozila varnost v regiji. V Moskvi so ponovili, da bi morali spor o statusu Jeruzalema rešiti na neposrednih pogajanjih med Palestinci in Izraelci. Rusija je sicer aprila letos sporočila, da priznava zahodni Jeruzalem kot glavno mesto Izraela, ob tem pa dodala, da mora biti Vzhodni Jeruzalem glavno mesto neodvisne palestinske države.

Guterres: "Načrta B ni"
"Ta odločitev krši mednarodno pravo in vse resolucije ZN-a. Za vsako ceno moramo preprečiti nasilje,"
se je odzval francoski predsednik Emmanuel Macron. Tudi britanska premierka Theresa May je bila jasna, da se njena vlada s Trumpovo odločitvijo ne strinja, saj ta nikakor ne bo pripomogla k bližnjevzhodnim mirovnim pogajanjem. Italijanski zunanji minister Angelino Alfano je podobno sporočil, da so v Rimu "vznemirjeni" in obenem zavezani "evropskemu in mednarodnemu soglasju".

Osem držav je poleg tega že zahtevalo sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN-a zaradi Trumpove poteze in ta je tudi že bila sklicana. Potekala bo v petek zjutraj po newyorškem času. Na seji bo med drugim zbrane nagovoril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres, ki je že v sredo ostro kritiziral Trumpa in posvaril, da "načrta B" ni in da je dogovor o Jeruzalemu mogoče doseči izključno z neposrednimi pogajanji med Izraelom in Palestinci.

V kongresu prikimali Trumpu
Je pa napoved uresničitve določil ameriškega zakona iz leta 1995, ki vladi nalaga selitev veleposlaništva v Jeruzalem, pričakovano naletela na navdušenje v ameriškem kongresu, kjer ima Izrael več zaveznikov, kot jih je imel prejšnji predsednik Barack Obama. Republikanci niso zamudili priložnosti za izrekanje pohval Trumpovi zunanji politiki. Potezo so hvalili kot že zdavnaj potrebno in ponavljali Trumpova zagotovila, da to, kar je storil, z ničimer ne ovira mirovnih prizadevanj.

Trumpu je ploskal tudi predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Bob Corker iz Tennesseeja, s katerim je v sporu, tudi na Twitterju. "Jeruzalem je prestolnica Izraela in lokacija veleposlaništva mora odražati to dejstvo," je dejal vodilni demokrat v Corkerjevem odboru Benjamin Cardin iz Marylanda, podobno pa so menili tudi drugi.

Resda je bilo tudi nekaj izrazov nelagodja, ki jih je prenesla voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije. Opozorila je, da lahko selitev veleposlaništva v Jeruzalem v tem trenutku, ko ni mirovnega sporazuma med Izraelom in Palestinci, po nepotrebnem sproži množične proteste, poveča napetosti in oteži pot do trajnega miru.

Vzhodni Jeruzalem zaseden od leta 1967
Mednarodna skupnost ne priznava izraelske suverenosti nad celotnim Jeruzalemom, ki vključuje vzhodni del, v katerem so sveti kraji za muslimansko, judovsko in krščansko skupnost. Izrael ima celoten Jeruzalem za svojo prestolnico, Palestinci pa nasprotno vztrajajo, da mora biti Vzhodni Jeruzalem, ki ga je Izrael zavzel v vojni leta 1967 in si ga pozneje pripojil v neskladju z mednarodnim pravom, prestolnica njihove prihodnje države. Od začetka zasedbe je Izrael v vzhodnem Jeruzalemu porušil številne domove Palestincev, na tem območju pa je zgradil številne domove za Jude.

Svet obsoja Trumpovo odločitev