Hillary Clinton je dobila precej več glasov, Trump pa precej več zveznih držav. Foto: Reuters
Hillary Clinton je dobila precej več glasov, Trump pa precej več zveznih držav. Foto: Reuters
Trump ne skriva, da bo njegova politika do Kitajske precej ostrejša od njegovih predhodnikov. Foto: Reuters
Kitajski mediji opozarjajo, da Trump ni usposobljen za vodenje sile, kot so ZDA. Foto: AP

Novoizvoljeni predsednik ZDA Trump, ki je osvojil več zveznih držav in posledično elektorskih glasov, je prek Twitterja sporočil, da bi dobil več glasov volivcev, "če bi to hotel". "Če bi šlo za to, koliko glasov dobi kandidat skupaj, potem bi vodil drugačno kampanjo," je zapisal.

Clintonova je sicer dobila skoraj 400.000 glasov več, kot jih je dobil Barack Obama leta 2012, a je večina teh glasov prišla iz Kalifornije in New Yorka, tradicionalnih demokratskih zveznih držav, kar na seštevek elektorskih glasov ni vplivalo. Za zmago na volitvah je potrebnih 270 elektorskih glasov, ki jih kandidat zbira z zmagami v posameznih državah. Te države imajo toliko elektorjev, kolikor imajo članov zveznega kongresa, kar pa je odvisno od števila prebivalcev.

Trump je svojo kampanjo sicer vodil izjemno tvegano - že na začetku je mehiške priseljence razglasil za posiljevalce in kriminalce. Analitiki so bili zato prepričani, da tudi če osvoji nominacijo republikanske stranke, bo zaradi vse pomembnejših glasov volivcev latinskoameriškega rodu na koncu izgubil proti demokratskemu protikandidatu.

Trump je v nasprotju s tem konvencionalnim prepričanjem vse stavil na bele volivce ameriškega srednjega zahoda in na koncu se mu je tveganje obrestovalo. Clintonovi je odvzel Wisconsin, Michigan in celo Pensilvanijo, Latinskoameričani pa mu niso odvzeli Floride.

Napoveduje se boj s Kitajsko
Medtem Trump nadaljuje sestavljanje svoje ekipe. Veliko prahu je dvignila njegova zadnja odločitev, da na čelo na novo vzpostavljenega nacionalnega trgovinskega sveta postavi ekonomista Petra Navarra, ostrega kritika Kitajske, ki bo zasedel stolček direktorja za trgovinsko in industrijsko politiko. Navarro je bil že med kampanjo Trumpov svetovalec, med njegovimi knjigami pa najdemo take naslove, kot so Prihajajoče kitajske vojne in Smrt iz Kitajske, v katerih je izjemno kritičen do kitajske politike.

V knjigi Smrt iz Kitajske (po njej je bil posnet tudi dokumentarni film) tako 67-letni akademik poziva Američane, naj pomagajo obraniti Ameriko in svoje družine ter naj ne kupujejo izdelkov z oznako "Made in China" (Narejeno na Kitajskem), Kitajsko opisuje kot "brutalno", "amoralno" in "neusmiljeno" ter jo krivi za izgubo 57.000 ameriških tovarn in 25 milijonov delovnih mest.

Trump je dal med kampanjo veliko poudarka na trgovinske sporazume in kritiziral nekatere sporazume z državama, kot sta Kitajska in Mehika. Trump je nato Kitajsko razburil tudi takoj po izvolitvi, ko se je po telefonu pogovarjal s tajvansko predsednico, s čimer je prekršil desetletja dolgo ameriško politiko "ene Kitajske". A tudi po tem "spodrsljaju" se ni kaj dosti zadrževal na temo Kitajske in je Peking po Twitterju odkrito kritiziral in ga obtožil, da devalvira svojo valuto, da bi tako posegel v ameriško konkurenčnost.

Trumpova tranzicijska ekipa je sporočila, da imenovanje Navarra "kaže na odločenost novega predsednika, da ponovno dvigne ameriško proizvodnjo". Navarro pa je v nedavnem članku za San Francisco Chronicle zapisal, da Trump sicer pozdravlja svobodno trgovino, ki pa da mora biti tudi pravična. "Sicer bomo dobili, kar smo dobili – ogromno erozijo podlage ameriške proizvodnje, stagnacijo plač in več kot 20 milijonov Američanov, ki ne morejo najti dobre službe z dostojno plačo."