Grabar Kitarovićeva je bila zunanja ministrica v vladi premierja Iva Sanaderja, trenutno pa je zaposlena kot pomočnica generalnega sekretarja zveze NATO za javno diplomacijo. Foto: Reuters
Grabar Kitarovićeva je bila zunanja ministrica v vladi premierja Iva Sanaderja, trenutno pa je zaposlena kot pomočnica generalnega sekretarja zveze NATO za javno diplomacijo. Foto: Reuters
Med prvimi je svoj glas oddal zdajšnji predsednik Josipović. Foto: Reuters
Hrvati volili predsednika

Glede na 99 odstotkov preštetih glasov je Grabar Kitarovićeva v drugem krogu predsedniških volitev prejela 50,39 odstotka glasov, Josipović pa 49,61 odstotka.

Na zmago Grabar Kitarovićeve so pokazali že izidi vzporednih volitev, na katerih je prejela 51,4 odstotka glasov, medtem ko je Josipović prejel 48,6 odstotka glasov.

Po prvih preštetih glasovih je nato kazalo na zmago Josipovića, čigar prednost pa se je topila z naraščanjem deleža preštetih glasov.

Po poročanju nekaterih medijev je Grabar Kitarovićeva prepričljivo slavila v diaspori, kjer jo je podprlo kar 86,47 odstotka volivcev, njen nasprotnik pa je prejel le 13,26 odstotka glasov.

Tabor kandidatke HDZ-ja je po objavi izidov vzporednih volitev preplavilo navdušenje ob vzklikih "zmaga, zmaga", medtem ko je bilo v taboru zdajšnjega predsednika veliko bolj zadržano in v pričakovanju uradnih izidov.

Strankarski kolega Grabar Kitarovićeve in naslednik na položaju zunanjega ministra Gordan Jandroković je ocenil, da so se potrdila njihova pričakovanja. Po njegovih besedah so izidi vzporednih volitev pokazali, da si državljani želijo sprememb ter bodo kmalu dobili tudi novo vlado na čelu s HDZ-jem.

Vodja Josipovićeve predvolilne kampanje Tamara Obradović-Mazal je dejala, da so pričakovali drugačen izid, ker je Josipović, v nasprotju s preostalimi kandidati, ponudil konkretne reforme.

Analitiki so pred nedeljskim glasovanjem poudarjali, da gre za najbolj negotove predsedniške volitve v novejši hrvaški politični zgodovini. Raziskav javnega mnenja pred drugim krogom volitev ni bilo.

Po ocenah analitikov bi zmaga Grabar Kitarovićeve okrepila položaj HDZ-ja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale konec leta. "Njena zmaga bi lahko odprla vrata za zmagoslavje HDZ-ja na parlamentarnih volitvah na krilih širšega nezadovoljstva nad pomanjkanjem uspehov trenutne vlade," je za Reuters dejal urednik Jutarnjega lista Željko Trkanjec.

Hrvaška je že šesto leto v recesiji in nepriljubljenost vlade se je očitno poznala tudi na rezultatu Josipovića, ki so ga podprli vladajoči socialdemokrati (SDP). "Šest let krize je dolgo obdobje in očitno si je velik del volivcev odločil za nekaj novega," je dejala kolumnistka Novega Lista Sanja Modrić po objavi izidov vzporednih volitev.

V prvem krogu glasovalo le 47 odstotkov
Kolinda Grabar Kitarović in Ivo Josipović sta pozvala volivce, naj se udeležijo volitev v večjem številu, kot so se jih v prvem krogu 28. decembra, ko se jih je udeležilo 47 odstotkov volilnih upravičencev.

Do 16.30 je na volišča odšlo nekaj manj kot 1,71 milijona volivcev ali 48,2 odstotka, je sporočil predsednik državne volilne komisije Branko Hrvatin. Izpostavil je, da je v prvem krogu predsedniških volitev 28. decembra lani do zaprtja volišč glasovalo le 80.000 volivcev več kot danes do 16.30.

Na volišče je takoj po odprtju pohitel Josipović. "Med prvimi sem prispel na volišče, da povabim volivce, naj izkoristijo volilno pravico in podelijo glas kandidatu, za katerega menijo, da je najboljši," je dejal novinarjem. Dodal je, da pričakuje rekordno visoko udeležbo.

V Zagrebu sta volila tudi Grabar Kitarovićeva in predsednik HDZ-ja Tomislav Karamarko. Hrvaški premier Zoran Milanović je po oddaji volilnega listka poudaril, da ima mnogo državljanov pripombe na politične dogodke v državi, zato je vse pozval, naj se udeležijo volitev.

Čeprav je vloga predsednika na Hrvaškem predvsem ceremonialne narave, saj nima pravice do veta na zakone, pa ima nekaj besede pri vodenju zunanje politike in obrambe.

Hrvati volili predsednika