Tiskovni predstavnik iranske jedrske agencije Behruz Kamalvandi je na novinarski konferenci v Teheranu, ki so jo televizije prenašale v živo, napovedal, da bo država dovoljenih 300 kilogramov rezerv obogatenega urana presegla v desetih dneh. Po njegovih besedah to omogočata 26. in 36. člen sporazuma, zaloge pa bodo znova zmanjšali, ko bodo druge države spoštovale svoje obveze.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bi bilo treba proti Iranu nemudoma uvesti vnaprej dogovorjene sankcije, če bo Teheran presegel dovoljene zaloge obogatenega urana. "Če bo Iran uresničil svoje grožnje in kršil jedrski sporazum, bi morala mednarodna skupnost nemudoma uveljaviti režim sankcij, ki je bil dogovorjen vnaprej," je dejal Netanjahu.

"V nobenem primeru Izrael ne bo dovolil Iranu, da bi razvil jedrsko orožje," je dejal Netanjahu, ki je podprl odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o odstopu ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Iranski predsednik Hasan Rohani je že 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015. Ukrep je označil za odgovor na enostranski umik ZDA iz sporazuma, ki so proti Iranu tudi znova uvedle gospodarske sankcije.

Evropske države podpisnice jedrskega sporazuma Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija se trudijo rešiti sporazum, a jim Iran očita, da jim ni uspelo preprečiti negativnega učinka ameriških sankcij na iranski naftni in bančni sektor. Sankcije so namreč državo pahnile v globoko recesijo, navaja BBC.

Teheran bo počakal do 7. julija
Teheran je zato po 7. juliju napovedal še dodatne ukrepe, če preostale podpisnice sporazuma ‒ poleg evropskih držav še Rusija in Kitajska ‒ ne bodo izvajale svojih zavez predvsem na naftnem in bančnem področju.

Iran bo prenehal spoštovati omejitve glede stopnje obogatenega urana

Če tega ne bodo storile, je Iran napovedal, da bo prenehal spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogati uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak. Glede na sporazum lahko Teheran obogati uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran.

ZDA enostransko izstopile iz sporazuma
Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim sprejel omejitve svojega jedrskega programa in strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. Mednarodna skupnost pa je odpravila gospodarske sankcije proti Iranu. Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih njegovih določil. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz sporazuma, ker da je slab, in uvedle ukrepe proti Iranu, ki so močno prizadele njegovo gospodarstvo.

Napadena tankerja v Omanskem zalivu

Že tako napeti odnosi med ZDA in Iranom so se še zaostrili v zadnjih dneh, ko sta bila v Omanskem zalivu napadena norveški in japonski tanker. ZDA so za napad obtožile Iran, ki pa vse obtožbe zanika in trdi, da gre za "ameriško sabotažo". Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je sicer v nedeljo zagotovil, da si ZDA ne želijo vojne z Iranom.

Zunanji ministri EU-ja opozorili pred prehitrim sklepanjem

Glede napadov v Omanskem zalivu je v ponedeljek več zunanjih ministrov EU-ja, ki so se sestali v Luksemburgu, v ponedeljek opozorilo pred prehitrim sklepanjem. Nemški zunanji minister Heiko Maas je zato pozval k izjemni previdnosti. Nemčija po njegovih besedah še zbira informacije, končnih sklepov o tem, kdo je kriv, še ni. Tudi njegov finski kolega Pekka Haavisto je opozoril, da je ključno najprej zagotoviti celovite dokaze in izvedeti vse podrobnosti. Dolgoletni vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn pa je opozoril, da je preprečitev vojne glavna naloga zunanjih ministrov, in spomnil na vojno v Iraku leta 2003, ki je bila posledica napačno tolmačenih obveščevalnih podatkov o obstoju orožja za množično uničevanje.