Pešmerge so s seboj pripeljali težko orožje. Foto: Reuters
Pešmerge so s seboj pripeljali težko orožje. Foto: Reuters
Kurdske sile iz Iraka so prečkale mejo med Turčijo in Sirijo in se odpravile spopast z Islamsko državo. Foto: EPA
Turški predsednik Erdogan meni, da se Kobaneju posveča preveč pozornosti. Foto: EPA

Turčija je prejšnji teden le dovolila iraškim kurdskim silam, da prečkajo mejo. Okoli 150 borcev se je pred tremi dnevi zbralo osem kilometrov od Kobaneja in se v petek odpravilo proti mestu v džipih ob spremstvu oklepnih vozil. Na poti so vihteli zastave in vpili "Kobane, Kobane".

Kot so za BBC povedali viri v Kobaneju, se je kurdska enota odpravila na frontno črto okoli štiri kilometre zahodno od mesta. Kobane Islamska država oblega že šest tednov, skoraj 1.000 ljudi je umrlo, več kot 200.000 pa jih je pobegnilo čez mejo v Turčijo. Mesto naseljujejo predvsem sirski Kurdi.

Visoki kurdski funkcionar v Kobaneju Anvar Muslim je dejal, da bo prihod pešmerge dvignil moralo Kurdov. Pred odhodom večje skupine kurdskih borcev je v Kobane vstopila že izvidnica pešmerge, skupina desetih borcev.

Borci pešmerge naj bi bili oboroženi s protitankovskim orožjem in težkimi strojnicami. Branilci mesta so dejali, da je takšno orožje nujno za obrambo pred Islamsko državo. V obrambi mesta sodelujejo tudi vojaška letala držav v koaliciji pod vodstvom Združenih držav Amerike. V četrtek in petek naj bi v okolici Kobaneja ta letala napadla več položajev skrajnežev.

Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji sporoča, da je bilo v petkovih spopadih v Kobaneju ubitih 15 pripadnikov iraških pešmerg, medtem ko je v zračnem napadu na Kobane in provinco Raka, ki so ga vodile ZDA, umrlo 11 džihadistov.

V zadnjih, tridnevnih spopadih za Kobane je bilo po podatkih observatorija ubitih najmanj 100 pripadnikov IS-ja, skupno pa je v bojih, ki so se začeli 16. septembra, umrlo že 958 ljudi. Največ žrtev, 576, je bilo iz vrst džihadistov, 361 je bilo pripadnikov pešmerg in pridruženih sil ter 21 civilistov, še sporoča observatorij.

Turčija je dolgo držala mejo s Sirijo zaprto, prejšnji teden pa je popustila pod pritiski ZDA in dovolila Kurdom, da se vključijo v boje v Siriji. Turčija se že desetletja sama spopada s Kurdi, ki zahtevajo večjo avtonomijo.

Erdogan: Preveč ukvarjanja s Kobanejem
Po pogovorih s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom v petek je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan dejal, da misli, da se koalicija pod vodstvom ZDA preveč osredotoča na Kobane in da bi se morala posvetiti tudi drugim območjem.

"Zakaj Kobane? In zakaj ne katero koli drugo mesto, kot so Idlib, Hama, Homs ali celo Deir al Zor," je po poročanju Al Džazire v Parizu spraševal Erdogan. "Zakaj ne iraško ozemlje, katerega 40 odstotkov je okupiranega? Zakaj ne predvidevamo posega v teh pokrajinah in zakaj predvidevamo poseg v Kobaneju," se je vprašal.

Kot je dejal Erdogan, je v Kobaneju ta trenutek "le 2.000 ljudi". Težko je razumeti neprestane napade na Kobane, je dejal in se vprašal, zakaj koalicijske sile niso hotele delovati v drugih delih Sirije.

Sirija je turško odločitev, da dovoli iraškim Kurdom prehod čez mejo v Siriji, označila za "očitno kršitev" njene suverenosti.

Kurdska ofenziva na severu Iraka
Medtem pa so iraški Kurdi sprožili ofenzivo na severu Iraka, s katero želijo prevzeti nadzor nad mestom Sindžar, ki je v rokah Islamske države.

Kot je povedal neimenovani kurdski predstavnik, so pešmerge položaje IS-ja napadle iz različnih smeri, pri tem pa so uporabile težko orožje. Sile IS-ja naj bi v napadih že utrpele številne žrtve, a konkretnejše številke kurdski predstavnik ni navedel.

IS je območje Sindžarja severozahodno od mesta Mosul zavzel avgusta, zaradi česar je s svojih domov pobegnilo okoli 200.000 ljudi, med njimi največ pripadnikov verske manjšine Jazidi.