V povezavi s škandalom je policija aretirala dva moška, še dva pa preiskujejo. Kamere so bile nameščene v 42 sobah v 30 nastanitvenih objektih v desetih mestih po državi.

Policija je dejala, da ni nobenih dokazov, da bi bili vpleteni tudi hoteli oz. moteli sami.

Kamere so bile skrite v digitalnih predvajalnikih, vtičnicah in držalih za sušilnike za lase, posnetke pa so nato predvajali na spletu. Spletna stran, kjer so posnetke predvajali, je imela več kot 4.000 članov, od tega jih je 97 plačalo 44,95 dolarja mesečne pristojbine, da bi imelo dostop do dodatne ponudbe, kot je možnost ponovnega predvajanja določenih prenosov.

"V preteklosti je že bil podoben primer, ko so namestili kamere in so na skrivaj opazovali goste, to pa je prvič, da je policija odkrila, kje se posnetki prenašajo na spletu," je sporočila policija.

Vse več prijav

Južna Koreja ima resno težavo z nezakonitim snemanjem ljudi. Leta 2017 je policija prejela več kot 6.400 prijav nezakonitega snemanja ‒ za primerjavo, leta 2012 je bilo teh prijav okoli 2.400. Lani se je več 10.000 žensk pod sloganom "Moje življenje ni vaš pornič" podalo na ulice Seula in drugih mest, da bi protestirale proti tovrstnim praksam in zahtevale akcijo.

V odgovor je Seul angažiral posebno enoto ženskih preiskovalk, ki izvajajo redne preiskave okoli 20.000 javnih stranišč po mestu in iščejo skrite kamere, čeprav nekateri kritiki potezo odpravljajo kot površinski odgovor na globljo problematiko.

Lee Ji-soo, računalniška specialistka, ki pomaga po spletu iskati na skrivaj posnete posnetke žensk, je za CNN lani povedala, da njeno podjetje vse od lanskih protestov zaznava porast povpraševanja pri strankah. "Najpogostejša stvar, ki jo stranke govorijo ‒ in zgodbe so res boleče ‒ je, da hočejo umreti od sramu in da si ne upajo zapustiti stanovanja. Na smrt jih je strah, da jih bo kdo prepoznal."

Januarja je bil solastnik ene od tovrstnih južnokorejskih spletnih strani, Soraneta, obsojen na štiri leta zaporne kazni in globo 1,26 milijona dolarjev.