Irska je bila nekoč eno najbolj cvetočih evropskih gospodarstev, ki mu je dalo zagon vstop v Evropsko unijo pred skoraj tremi desetletji, čemur je sledila nagla gospodarska rast, zato se je države prijel vzdevek "keltski tiger".

A svetovna finačna kriza je prinesla čas streznitve in zaradi poka nepremičninskega balona ter številnih slabih naložb se je irski finančni sektor znašel pred propadom, ki kljub milijardnim injekcijam vlade še vedno grozi državi.

Nove skrbi za Dublin in tudi Bruselj je prinesel četrtek, ko je cena zadolževanja Irske, ki ima izjemno visok javnofinančni primanjkljaj, tj. okoli 32 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), dosegla rekordno raven, odkar je država postala članica evrskega območja leta 1999.

Vrednost irskih srednjeročnih obveznic z desetletno dospelostjo se je v četrtek znižala na najnižjo raven od uvedbe evra leta 1999, zahtevana donosnost pa se je povzpela na 8,93 odstotka. V sredo je cena irskega zadolževanja dosegla največjo enodnevno rast v zgodovini skupne valute.

Črnogledost poznavalcev
Glede Irske je pesimističnih tudi vse več ekonomistov, ki napovedujejo, da se država ne bo prebila skozi naslednje leto in da bo morala še pred koncem leta 2010 zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

V anketi, ki jo je Reuters izvedel med 30 analitiki, jih je kar dve tretjini izrazilo prepričanje, da bo morala Irska zaprositi za tujo denarno injekcijo, katere vrednost ocenjujejo na okoli 48 milijard evrov. To je sicer manj od 110 milijard evrov, ki so jih namenili Grčiji, a vseeno dovolj za nove skrbi voditeljev Evropske unije.

Zaradi Irske so se na kriznem sestanku ob robu srečanja skupine G20 v Seulu že sešli voditelji iz Francije, Nemčije in Velike Britanije. Sporočilo je jasno - EU je pripravljen pomagati in s tem pomiriti finančne trge, vendar vlada v Dublinu še ni zaprosila za pomoč.

"Vsi potrebni instrumenti so pripravljeni za ukrepanje, če bo to potrebno," je iz Seula sporočil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, kar so potrdili tudi v Evropski komisiji v Bruslju, kjer so še pojasnili, da Irska še ni zaprosila za finančno pomoč.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je nekaj krepkih namenil tudi vlagateljem in jih opomnil, da ne razumejo mehanizma EU-ja za države v težavah, na katerega se lahko zanese Irska. "Vsaka država se mora sama odločiti za pomoč, če jo potrebuje," je dejal Schäuble.

Po skorajšnjem bankrotu grškega gospodarstva je Unija namreč vzpostavila mehanizem za stabilnost evra, za katerega bi državam v evrskem območju, ki bi se znašle v težavah, v treh letih namenili 440 milijard evrov poroštev.

Do julija brez skrbi
Očitno so malce manj zaskrbljeni v Dublinu, od koder sporočajo, da je visoka cena zadolževanja "zelo resna" stvar, a irska vlada zatrjuje in prepričuje, da ima do naslednjega julija zadovoljene vse potrebe glede financiranja, zato se letos ne namerava več zadolževati na mednarodnih trgih.

Konec septembra je Dublin sporočil, da bo moral za reševanje irskega bančnega sektorja nameniti še 12 milijard evrov. Skupno bo morala Irska za reševanje finančnega sektorja nameniti okoli 45 milijard evrov, kar pomeni, da bo moral vsak Irec za reševanje propadlih bank nameniti 10.000 evrov.