To je sicer manjše povečanje od lanskega, ki je znašalo 8,1 odstotka, saj je gospodarstvo pod pritiskom zaradi trgovinske vojne z ZDA in naraščanja dolga.

Kljub temu namerava država vojaški proračun povečati bolj kot predvideva, da bo letos znašala gospodarska rast, in sicer med 6 in 6,5 odstotka, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Napetosti s Tajvanom in ozemeljski spori v Južnokitajskem morju so med glavnimi prednostnimi nalogami Pekinga na vojaškem področju.

Kitajski premier Li Kečjiang je ob odprtju letnega zasedanja kitajske ljudske skupščine opozoril, da bo Kitajska "odločno nasprotovala in preprečevala separatistične sheme ali dejavnosti za neodvisnost Tajvana".

Gradijo tretjo letalonosilko

Kitajska po poročanju medijev gradi svojo tretjo letalonosilko, posodablja in širi mornarico ter povečuje prisotnost vojske na otokih, ki ležijo na spornih območjih v Južnokitajskem morju.

Peking je vzpostavil čezmorsko vojaško oporišče v Džibutiju na Afriškem rogu, načrtoval pa naj bi tudi vzpostavitev pomorskega oporišča blizu enega od pomembnejših pristanišč v Pakistanu.

Kitajski predsednik Ši Džinping vodi prizadevanja za modernizacijo vojske, saj jo želi preoblikovati v okretnejšo, navaja DPA.

Druga največja porabnica, a močno za ZDA

Kitajski vojaški proračun je drugi največji na svetu, a močno zaostaja za proračunom ZDA, ki znaša letos 750 milijard dolarjev.

Poznavalci sicer trdijo, da Kitajska za vojsko namenja veliko več sredstev, saj v proračun niso vključene operacije, ki jih financirajo druga ministrstva in lokalne vlade, še poroča DPA.