Katalonska vlada je napovedala, da bo v 48 urah po razglasitvi uradnih rezultatov razglasila neodvisnost, a ni jasno, ali se bo to zgodilo oziroma kdaj. Foto: Reuters
Katalonska vlada je napovedala, da bo v 48 urah po razglasitvi uradnih rezultatov razglasila neodvisnost, a ni jasno, ali se bo to zgodilo oziroma kdaj. Foto: Reuters
Carles Puigdemont
Katalonski premier Carles Puigdemont naj bi katalonski parlament nagovoril v torek. Foto: Reuters
Josep Lluis Trapero
Sodišče v Madridu za načelnika katalonske policije ni odredilo pripora. Foto: Reuters
Razglasili končne izide katalonskega referenduma
Opravičilo Madrida za nasilje v Kataloniji

Ustavno sodišče je zasedanje regionalnega parlamenta suspendiralo, saj naj bi namreč zagovorniki katalonske neodvisnosti, ki so v parlamentu v večini, nameravali razglasiti neodvisnost.

Tiskovni predstavnik katalonske vlade je medtem sporočil, da je Puigdemont zaprosil za nastop v parlamentu v torek popoldne, ker želi poslancem predstaviti "aktualne politične razmere". Za zdaj ni jasno, ali namerava Puigdemont v torek razglasiti neodvisnost Katalonije ali pa bo poslancem in poslankam le predstavil nadaljnje ukrepe vlade. Prav tako ni jasno, ali se bo zasedanje začelo v ponedeljek ali šele v torek, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Romeva: Parlament bo v ponedeljek zasedal
Zunanji minister katalonske vlade Raül Romeva je namreč za BBC povedal, da se bo parlament uprl odločitvi ustavnega sodišča in se bo v ponedeljek sestal na zasedanju. "Parlament bo razpravljal, parlament se bo sestal. Potekala bo razprava in to je pomembno," je dejal.

To je bil tudi prvi odziv katalonske vlade na četrtkovo odločitev ustavnega sodišča. V četrtek zvečer je predsednik parlamenta v Barceloni Carme Forcadell povedal, da se še niso odločili, ali bodo ponedeljkovo zasedanje odpovedali ali ne.

Reuters poroča, da naj bi nameraval španski premier Mariano Rajoy ob morebitni katalonski razglasitvi samostojnosti uporabiti pristojnost, ki mu jo daje ustava, ter razpustiti katalonski parlament in razpisati regionalne volitve.

Rajoy je sicer izrazil pripravljenost na politične pogovore vseh strank, na katerih naj bi skušali poiskati rešitev spora, pripravljen naj bi bil tudi podeliti širšo avtonomijo Kataloniji. O neodvisnosti pa se ni pripravljen niti pogovarjati in je tudi zavrnil poziv Barcelone k mednarodnemu posredovanju v sporu.

Končni izid: 90,18 odstotka za neodvisnost
Katalonska vlada je objavila končni izid glasovanja referenduma o neodvisnosti. Volilna udeležba je bila 43-odstotna, neodvisnost pa je podprlo 90,18 odstotka ljudi, ki so glasovali. Referenduma se je udeležilo 2,29 milijona od 5,3 milijona volilnih upravičencev. Prazne glasovnice sta oddala dva odstotka volivcev.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se je glasovanje izteklo brez transparentnega volilnega štetja kot tudi brez katalonske volilne komisije, saj je ta skupinsko odstopila, da bi se izognila visokim kaznim, s kakršnimi ji je grozil Madrid.

Katalonska vlada je napovedala, da bo v 48 urah po objavi uradnih izidov razglasila neodvisnost. Kdaj in ali sploh bo razglasitev, je še zelo nejasno. Spomnimo, špansko ustavno sodišče je referendum pred njegovo izvedbo označilo za neustavnega.

Lažja selitev sedežev podjetij iz Katalonije
Španska vlada je medtem sprejela odlok, s katerim je olajšala podjetjem, da preselijo svoj sedež iz Katalonije. Takšna odločitev ne bo potrebovala predhodne odobritve delničarjev. Gospodarski minister Luis de Guindos je dejal, da je vladni odlok odziv na zahteve podjetij "ob vseh težavah, ki so nastale za normalno poslovanje v delu nacionalnega ozemlja".

Zaradi politične krize v Kataloniji o selitvi sedeža razmišlja tudi Caixabank, ena največjih bank v pokrajini, poroča BBC. Za selitev sedeža pa se je že v četrtek odločila velika katalonska banka Sabadell, kjer so sporočili, da želijo delovati "pod nadzorom Evropske centralne banke in regulacij Evropskih bančnih oblasti", česar ne bi mogli, če bi Katalonija razglasila neodvisnost. EU je namreč sporočil, da ne bo priznal neodvisne Katalonije.

Caixabank je tretja največja španska banka in predstavlja pol katalonskega bančnega sektorja, Sabadel pa je druga največja banka v Kataloniji in peta največja v Španiji.

Opravičilo Madrida in obtožbe zoper katalonsko vlado
Na dan referenduma so svet obkrožili posnetki nasilja španske policije nad katalonskimi volivci in volivkami. Ranjenih je bilo več kot 800 ljudi. Predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo se je danes za nasilje opravičil. "Ničesar drugega ne morem storiti kot obžalovati. Opravičujem se v imenu policistov, ki so posredovali," je v televizijskem pogovoru po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Millo.

"Ko vidim te podobe in še več, ko vem, da so bili ljudje tepeni, odrinjeni in da je bila ena oseba sprejeta v bolnišnico, ne morem pomagati, a obžalujem in se opravičujem v imenu policistov, ki so posredovali," je po poročanju Reutersa dejal Millo. Obenem pa je po poročanju BBC-ja katalonsko vlado obtožil, da je pripravila nezakonito glasovanje.

Millove izjave so nekateri že ocenili kot omilitev madridskih tonov. Tudi tiskovni predstavnik španske vlade Íñigo Méndez de Vigo je medtem izjavil, da obžaluje poškodbe, in se hkrati zavzel za razpis lokalnih volitev v Kataloniji, s katerimi bi razrešili politično krizo. "To bi bil dober začetek za razrešitev spora ... prek regionalnih volitev," je na novinarski konferenci dejal de Vigo.

Brez pripora za načelnika katalonske policije
Pred sodišče v Madridu je stopil načelnik katalonske policije Josep Lluis Trapero zaradi suma upora proti državi, ker da ni zaščitil španskih policistov pred protestniki proti posredovanju španske policije pred referendumom za neodvisnost. Obtožbe se nanašajo na proteste v Barceloni 20. in 21. septembra, potem ko je španska policija v prizadevanjih za preprečitev referenduma v Barceloni izvedla racije v prostorih katalonske regionalne vlade. Racije in aretacije predstavnikov regionalne vlade so sprožile množične proteste, Madrid pa katalonski policiji očita, da v njih ni posredovala.

Po španski zakonodaji je za kaznivo dejanje upora, ki ga zagreši predstavnik oblasti, predvidena kazen do 15 let zapora. Kljub teži obtožb sodišče ni odredilo pripora ne zanj ne za voditelja dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije, Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural in vodjo Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sáncheza. Ti dve združenji sta igrali pomembno vlogo na septembrskih protestih, ko so protestniki poškodovali vozila španske polvojaške civilne garde in policistom preprečevali izstop iz zgradb, kjer so izvajali preiskave.

Če bi jim sodišče izreklo pripor, bi to lahko dodatno poglobilo napete odnose med Barcelono in Madridom zaradi referenduma, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Razglasili končne izide katalonskega referenduma
Opravičilo Madrida za nasilje v Kataloniji