Po burni razpravi je avstrijski parlament potrdil zakon za reševanje bančne skupine Hypo Alpe Adria, ki jo je z nacionalizacijo pred bankrotom rešila in jo še rešuje država. Zakon o reševanju je bil potrjen z glasovi poslancev koalicije socialdemokratov (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP), proti pa so bile vse opozicijske stranke - svobodnjaki (FPÖ), Zeleni, Team Stronach in liberalni Neos.

Za koalicijo je zakon še najbolj izvedljiva rešitev, saj z njim davkoplačevalci prihranijo 1,7 milijarde evrov, medtem ko so bili v opoziciji prepričani, da bi bil za banko primernejši nadzorovani stečaj. Ob tem so še podvomili, da bo vladi uspelo zakon ubraniti pred sodišči, saj tako, kot je bil nedaven primer v Sloveniji, reševanje vključuje imetnike podrejenih obveznic, ki bi lahko vložili tožbe.

Za podrejene obveznice jamči dežela Koroška, pri čemer je skupna vrednost teh obveznic milijarda evrov, njihovi lastniki pa naj bi k sanaciji prispevali 890 milijonov evrov. Skupaj je banka izdala za okoli dve milijardi evrov podrejenih instrumentov.

K reševanju banke naj bi se vključil tudi nekdanji lastnik, bavarska regionalna banka BayernLB, ki je v koroški finančni ustanovi nasedla in jo nato z vsemi težkimi bremeni ob začetku krize praktično prepustila avstrijski državi. Banka BayernLB je že po tem, ko je začela banko reševati država, vplačala 800 milijonov evrov, zdaj pa želi Dunaj to vsoto vključiti v nabor sredstev za sanacijo. Bavarci skušajo ta denar iztožiti, saj so že ob začetku krize trdili, da so bili pri nakupu banke zavedeni.

Svoj prispevek naj bi k reševanju dodala še dežela Koroška, ki naj bi na koncu v paket dodala 500 milijonov evrov.

Slaba banka za slabe terjatve
V skladu z zakonom se bo oblikovala tudi enota za upravljanje slabih terjatev, ki bo začela delovati novembra, a njena natančna oblika še ni znana. Delovala naj bi v okviru holdinga pri finančnem ministrstvu, ne bo pa imela bančne licence, zato zanjo ne bo veljala bančna zakonodaja. Ta različica t. i. slabe banke naj bi upravljala 17,8 milijarde evrov slabega premoženja.

Avstrija je banko lani dokapitalizirala z 1,75 milijarde evrov, aprila letos pa je sledila še ena dokapitalizacija v višini 750 milijonov evrov, skupaj tako kar 2,5 milijarde evrov.

Banka potrebuje še 3,25 milijarde evrov. V skladu z načrtom likvidacije bančne skupine, ki ga je Evropska komisija odobrila septembra lani, je Avstrija za obdobje od leta 2013 do leta 2017 za banko odobrila 5,4 milijarde evrov.

Trije interesenti za balkanske podružnice
Bančna skupina prodaja banke v jugovzhodni Evropi, tudi slovensko Hypo Alpe Adria banko. Med razpravo je avstrijski finančni minister Michael Spindelegger napovedal, da bi bil postopek prodaje lahko končan že v nekaj tednih.

Načrt prestrukturiranja za banko določa, da se operativni deli skupine, ki je 100-odstotno v državni lasti, prodajo, preostali nezdravi deli pa se vključijo v postopek likvidacije. Prodajna pogodba za avstrijsko podružnico je bila podpisana maja lani, bančna mreža v jugovzhodni Evropi pa mora biti prodana najpozneje do 30. junija 2015.

Za banke v sklopu skupine Hypo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, BiH-u in Črni gori naj bi se zanimali trije ponudniki in posel naj bi bil sklenjen do konca julija. Za nakup balkanske mreže banke naj bi bili interesenti skupina bolgarskih vlagateljev, ki jih podpira ruska banka VZB, ruski poslovnež Igor Kim, ki ima v lasti banko Expobank in je januarja kupil češko podružnico nemške banke Landesbank Baden-Wuerttemberg, in finančna skupina Advent International v navezavi z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD).