V karibski državi zadnje čase primanjkuje osnovnih živil, kot so jajca, moka, piščančje meso, ko pa se ti izdelki pojavijo, ljudje nanje čakajo po več ur. Kubanci na težave opozarjajo tudi na družbenih omrežjih.

Kot poroča Reuters, Kuba uvozi od 60 do 70 odstotkov hrane, ki jo potrebuje. S peščico kmetijskih reform v zadnjih letih ji ni uspelo povečati proizvodnje v okviru centralno planiranega gospodarstva, ki trpi zaradi desetletij ameriškega embarga.

Zdaj se je zmanjšala tudi količina pomoči, ki jo je Kuba prejemala od Venezuele, zmanjšal pa se je tudi izvoz, zaradi česar državi primanjkuje denarja za uvoz. Pod ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom so se medtem dodatno okrepile ameriške sankcije.

Kubanska ministrica za trgovino Betsy Díaz je dejala, da je dodatna težava ta, da ljudje kupujejo na zalogo, saj se bojijo, da bo izdelkov zmanjkalo, špekulanti pa skušajo izdelke preprodajati na črnem trgu.

Zato bodo trgovine po novem določile, koliko določenih izdelkov, kot sta piščančje meso in milo, lahko kupi posameznik. Drugi izdelki, kot so jajca, riž, fižol in klobase, bodo na voljo zgolj s posebno kartico, mesečna količina pa bo prav tako omejena.

Kot je dejala ministrica, je njihov namen "razbiti ukrepe, ki jih vsiljuje ameriška vlada".

Zaradi vladnega omejevanja so si nekateri Kubanci, predvsem tisti z nizkimi plačami in pokojninami, oddahnili. "Ti ukrepi so pomembni za tiste Kubance, ki so v največjih težavah," je dejala 72-letna upokojenka Elizabeth Ortega.

Drugi pravijo, da razmere kažejo na slabo upravljanje z gospodarstvom. 34-letni lastnik majhne trgovine v Havani Ihosvany Pérez Rodríguez je dejal, da so zadnji ukrepi "začasno zdravilo, ki pa dolgoročno ne rešuje težav Kubancev". Po njegovih besedah država "proizvede premalo in zato nima dovolj denarja".

Kuba je pred desetletjem sprejela niz reform v upanju, da bodo odprle in spodbudile gospodarstvo. Med predlaganimi reformami je bil tudi konec sistema omejevanja, ki ga je vlada spet uvedla v petek.