Kurdsko vprašanje je ena največjih ovir Turčije na poti k članstvu v Evropsko unijo. Foto: EPA
Kurdsko vprašanje je ena največjih ovir Turčije na poti k članstvu v Evropsko unijo. Foto: EPA

Kurdska delavska stranka (PKK), ki jo imajo Turčija, Evropska unija in ZDA za teroristično organizacijo, je v zadnjih mesecih močno okrepila svojo dejavnost in vojaške operacije na juguvzhodu Turčije. Zdaj pa je njen vodja Murat Karayilan presenetil s ponudbo za končanje spopada med Turki in Kurdi.

Pravo premirje za razorožitev
Karayilan je v skrivnem taboru na severu Iraka, kjer PKK že od ustanovitve nabira in uri nove moči, novinarju BBC-ja predstavil pot do rešitve kurdskega vprašanja. Če Turčija privoli v premirje in končanje vseh vojaških operacij, bi se PKK razorožil pod nadzorstvom Združenih narodov. "Če bo kurdsko vprašanje razrešeno na demokratičen način, z dialogom, bomo odložili orožje," je bil jasen Karayilan, ki pa je hkrati tudi zagrozil Turčiji, če se ne bo pripravljena pogajati: "Če bo turška vlada to zavrnila, bomo prisiljeni razglasiti neodvisnost."

Pravo premirje in začetek neposrednih pogovorov o izboljšanju položaju Kurdov, ki po ocenah predstavljajo petino prebivalstva Turčije, bi pomenilo pravi preobrat v konfliktu, ki je od leta 1984, ko je PKK prijel za orožje, zahteval več kot 40 tisoč življenj.

Vse več spopadov in žrtev
"Običajno ne komentiramo izjav teroristov," je bil kratek komentar predstavnika turške vlade. Morebitna razglasitev neodvisnosti bi še zaostrila razmere na juguvzhodu Turčije, kjer Kurdi predstavljajo večino, a so jim ob tem močno kratene narodnostne pravice.

V zadnjih mesecih se število spopadov in žrtev povišuje, v ponedeljek je bilo v zasedi ubitih šest turških vojakov. PKK napada turško vojsko iz svojih oporišč v severnem Iraku, za kar jim Turčija vrača z letalskimi napadi in vdori manjših enot, ob tem pa se obe strani obtožujeta, da hkrati napadata in pobijata civiliste.