"Kar je na kocki na teh volitvah, je, ali je Francija še lahko svoboden narod," je kandidatka francoske skrajne desničarske stranke Nacionalna fronta ob koncu dvodnevnega strankinega kongresa dejala zbranim v Lyonu. "Razdeljeni nismo na leve in desne, temveč na patriote in globaliste."

V soboto je že razgrnila svoj program, ki vsebuje 144 točk, in glavne poudarke predstavila med nedeljskim govorom, s katerim je formalno začela predsedniško kampanjo. Med glavnimi poudarki so omejitev priseljevanja, izgon vseh nezakonitih priseljencev in omejitev določenih pravic, ki so zdaj na voljo vsem prebivalcem, med njimi je brezplačno šolstvo, samo za francoske državljane. Kot je že večkrat poudarila Le Penova, bi Francijo izvzela iz območja evra, o odhodu iz EU-ja pa bi državljani odločali na referendumu.

Glede gospodarske politike je bila doslej precej skopa, je pa v manifestu zapisala, da bi povišala davke na uvoženo blago in dodatno obdavčila plače tujih delavcev. "Pretekli voditelji so izbrali neregulirano globalizacijo. Rekli so, da bo to srečna globalizacija, izkazalo pa se je, da je grda," je dejala političarka in dodala, da finančna in islamistična globalizacija pomagata druga drugi. "Ti dve ideologiji skušata Francijo spraviti na kolena." Po njenih besedah je prava rešitev za prihodnost "lokalna revolucija, ki jo usmerjata inteligentni protekcionizem in ekonomski patriotizem."

Le Penova je pred petimi leti prevzela vodenje stranke, ki jo je ustanovil njen oče Jean-Marie Le Pen, v zadnjih letih pa je omilila nekatera stališča, s čimer naj bi stranko zapeljala bolj proti sredini. Po javnomnenjskih raziskavah naj bi Le Penova v prvem krogu prejela okoli 24,5 odstotka glasov in zmagala, v drugem krogu pa naj bi jo premagal njen nasprotnik, ne glede na to, kdo to bo. Prvi krog volitev bo 23. aprila, drugi 7. maja.

Bo Fillon odstopil od kandidature?
Kot kažejo zadnji zasuki v kampanji, bo to težko kandidat republikanske stranke Francois Fillon, ki mu je zaradi afere z domnevno fiktivnim zaposlovanjem žene Penelope Fillon močno padla podpora, deležen pa je tudi vse več pozivov, tudi znotraj lastnih strankarskih vrst, naj izstopi iz boja za Elizejsko palačo.

Med tistimi, ki Fillona pozivajo k odstopu, je tudi sredinski Francois Bayrou, ki med Francozi uživa velik ugled. Bayrou, ki je trikrat neuspešno kandidiral za predsednika, za zdaj ni podprl še nobenega od kandidatov.

Kot poroča Le Monde, se Fillon ne namerava umakniti, naj pa bi močno spremenil strategijo, predvsem naj bi postal napadalnejši. V nedeljskem pogovoru za oddajo Velika porota (Le Grand Jury) je dejal, da Fillon nima druge možnosti, kot da odstopi. Še pred dvema tednoma je vse kazalo, da bo Fillon v drugem krogu volitev gladko zmagal proti Le Penovi, a potem je izbruh škandala to možnost močno zamajal.

Macron z vse večjo podporo
Javnomnenjske raziskave vse več možnosti za položaj, s katerega se bo maja poslovil Francois Hollande, pripisujejo Emmanuelu Macronu, nekdanjemu socialističnemu ministru za gospodarstvo, ki nastopa kot neodvisni kandidat. Njegova vizija je diametralno nasprotna tisti, za katero se zavzema Le Penova: podpira proevropska prizadevanja in prostotrgovinsko prihodnost. Socialistična stranka v boj pošilja radikalnega levičarja Benoita Hammona, ki pa po podpori za zdaj močno zaostaja za prej omenjeno trojico, poroča BBC.

Med kandidati je še levičarski kandidat Jean-Luc Melenchon, ki je prav tako nagovoril volivce v Lyonu, ob tem pa se kot hologram pojavil še v Parizu. Ostro je nastopil proti Macronu, predvsem zaradi njegove podpore zakonu, ki bi uvedel nedeljsko odprtje knjižnic, ter se zavzel za ohranitev brezplačnega šolstva in krepitev kulture. Javnomnenjske raziskave mu kažejo okoli 10-odstotno podporo.

Zanimivo je, da so kar trije med petimi glavnimi kandidati (Le Penova, Macron in Melenchon) za začetek svoje kampanje izbrali Lyon, tretje največje francosko mesto za Parizom in Marseillom.