Dejal je, da se njegova vlada proti narkokartelom ne bo več borila z vojsko. Čeprav je med predvolilno kampanjo obljubljal, da bo vojsko umaknil z ulic, tega do zdaj še ni storil.

Na novinarsko vprašanje, ali je njegova vlada prijela kakšnega vodjo kartela, odkar je decembra lani prevzel položaj, je 65-letni López Obrador odgovoril, da to ni več strategija vlade. "Ni vojne. Uradno ni več vojne. Želimo si mir in dosegli bomo mir," je zatrdil.

"Noben vodja ni bil aretiran, ker to ni naš glavni cilj. Glavni cilj vlade je zagotoviti javno varnost. Kar želimo, je varnost, zmanjšanje dnevnega števila umorov," je dodal.

Mehiške oblasti so vojsko v boj proti mogočnim kartelom poslale leta 2006, ta strategija pa je bila ves čas deležna kritik. Čeprav je vodila do aretacij številnih pomembnih vodij kartelov, jo je spremljal val nasilja. Razdrobljeni karteli so se namreč bojevali drug proti drugemu in z vojsko.

Od napotitve vojske v boj s karteli, so v Mehiki našteli več kot 200.000 umorov. V nekaterih zveznih državah je število umorov primerljivo z državami, v katerih divja vojna. Lansko leto je bilo rekordno s kar 33.341 umori.

S socialnimi ukrepi nad revščino in kriminal

López Obrador je napovedal vrsto socialnih ukrepov, s katerimi naj bi odpravili revščino, ki poganja nasilni kriminal. Po drugi strani pa se zavzema za vzpostavitev nacionalne garde z več deset tisoč pripadniki, s katero bi civilne naloge policije uradno prišle pod nadzor vojske, kar pa bi po mnenju njegovih kritikov trajno militariziralo državo.

Za vzpostavitev narodne garde je potrebna sprememba ustave. Spodnji dom parlamenta je predlog že podprl, zdaj pa potrebuje še podporo senata in polovice parlamentov zveznih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.