Novinarja sta med tisočimi zaporniki, ki jih bodo izpustili, potem ko jih je pomilostil mjanmarski predsednik Vin Mjint, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pred odhodom na prostost je Va Lone dejal, da se veseli ponovnega snidenja z družino in dela v redakciji.

Predstavnik Združenih narodov v Mjanmaru Knut Ostby je v izjavi ocenil, da je njuna izpustitev znak izboljšanja svobode medijev in zaveze vlade glede tranzicije k demokraciji.

Tudi pri uradu visoke komisarke ZN-a za človekove pravice so pozdravili izpustitev novinarja. "Seveda niti ne bi smela biti aretirana ali obsojena," je dodala tiskovna predstavnica urada Ravina Šamdasani. Spomnila je, da je urad že lani izdal seznam priporočil, ki naj bi izboljšala razmere na področju svobode govora v Mjanmaru. "Nismo opazili nobenega napredka," je bila glede upoštevanja seznama kritična Ravina Šamdasani. "Razmere na področju svobode izražanja so grozne," je dodala.

Novinarja, sicer mjanmarska državljana, sta poročala o nasilju oblasti nad muslimansko manjšino Rohingja. Aretirali so ju decembra 2017 v Jangonu med preiskovanjem pokola desetih pripadnikov manjšine v vasi v pokrajini Rakhine.

To se je dogajalo v sklopu operacije, ki jo je vojska proti manjšini Rohingja začela avgusta 2017. Novinarja naj bi imela pri sebi zaupne dokumente o vojaških akcijah v pokrajini Rakhine, ki so pripeljale do izgona več kot 750.000 pripadnikov manjšine, s tem pa sta prekršila zakon o državnih skrivnostih.

Novinarja: Policija nama je podtaknila

Novinarja sta obtožbe zanikala. Trdita, da jima je primer podtaknila policija. Obramba tudi vztraja, da ni šlo za tajne dokumente, saj so bili pred tem že objavljeni. Na prvostopenjskem sodišču je policist, ki je bil vpleten v njuno aretacijo, razkril, da je policija novinarjema podtaknila dokumente, da bi ju napeljala na storitev kaznivega dejanja. Novinarja sta na sodišču tudi navajala, da ju je policija poskušala, med drugim z mučenjem, prepričati, da izsledkov svoje raziskave ne objavita.

Sodišče ju je septembra 2018 vseeno obsodilo na sedemletno zaporno kazen. Višje sodišče je januarja 2019 zavrnilo pritožbo, saj naj obramba ne bi dokazala njune nedolžnosti, prejšnji mesec pa je pritožbo zavrnilo tudi vrhovno sodišče.

Novinarja sta prejšnji mesec dobila mednarodno Pulitzerjevo nagrado za razkritje poboja pripadnikov manjšine Rohingja v Mjanmaru.