Moldavija, z uradnim imenom Republika Moldavija, se zelo redko pojavlja v medijih, zato ni nič čudnega, da večina ne pozna niti njenega glavnega mesta. Naj vam pomagamo: to je Kišinjov, tudi industrijska in trgovinska prestolnica države, v kateri živi skoraj 600.000 ljudi. Vsega skupaj ima država nekaj več kot štiri milijone prebivalcev. Skoraj 80 odsotkov je Moldavcev, osem odstotkov Ukrajincev, šest pa Rusov.

Stoletne vezi z Rusijo
Moldavija je neodvisnost razglasila 27. avgusta leta 1991, v Združene narode pa je bila sprejeta marca naslednje leto. A pojdimo po vrsti. Njeno ozemlje, danes obsega Moldavija skoraj 39.000 kvadratnih kilometrov, je bilo leta 1812 priključeno k ruskemu imperiju, takrat se je imenovalo Besarabija. Južni del je bil pozneje vrnjen k Moldaviji in skupaj z Vlaško sta ti dve pokrajini, torej Moldavija in Vlaška, postali središče države Romunije.

V 90. letih gibanje za neodvisnost
Po razpadu Rusije leta 1917 je bila ustanovljena neodvisna Moldavska demokratična republika, ki se je že naslednje leto priključila Romuniji. Leta 1940 je Besarabijo zasedla Sovjetska zveza, ozemlje sta si pozneje razdelili Ukrajinska in Moldavijska socialistična republika. Moldavija je do leta 1991 ostala del Sovjetske zveze. Že nekaj let prej se je, podobno kot v drugih republikah, oblikovalo gibanje za neodvisnost, ki je leta 1989 z velikimi protesti takratno oblast prisililo, da je spremenila zakon o jeziku tako, da je moldavijski jezik, pisan v latinici, postal uradni jezik. Moldavijski jezik je v bistvu romunski jezik. Zaradi zgodovinskih dogodkov sta se v državi tako vedno mešala ruski in romunski vpliv.

Naslednji veliki cilj: približevanje EU-ju
Moldavija je leta 1994 postala članica Natovega programa Partnerstvo za mir, leto pozneje pa tudi članica Sveta Evrope. Je tudi članica drugih svetovnih organizacij, kot sta Svetovna trgovinska organizacija (WTO) in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Njena politika je usmerjena k Evropski uniji, zato je vključena v triletni akcijski načrt Evropske sosedstvene politike, ki ji omogoča sodelovanje z Unijo na političnem, trgovskem, pravnem, gospodarskem in znanstvenem področju. V Kišinjovu ima Evropska komisija tudi svoj urad.

Iz države s trebuhom za kruhom
Moldavija se je v prvih letih po osamosvojitvi zavezala tržnemu gospodarstvu, kar je povzročilo veliko gospodarsko krizo, večina prebivalstva je živela pod ravnjo revščine. Leta 1993 je sovjetski rubelj kot uradna denarna enota zamenjal moldavijski lej. Gospodarske krivulje so se začele obračati navzgor leta 2001, od takrat država vsako leto doseže rast med petimi in desetimi odstotki. Velika težava pa so migracije, saj ogromno Moldavcev (večinoma nezakonito) delo išče v Italiji, Grčiji in na Portugalskem. Denar, ki ga ti izseljenci pošiljajo v domovino, prispeva 38 odstotkov moldavijskega BDP-ja, kar je drugi najvišji odstotek na svetu.

Rodovitna zemlja, zmerno podnebje
Po ozemlju Moldavije tečeta dve veliki reki, Dnjester in Prut, zato je njena zemlja zelo bogata. Če k temu dodamo še zmerno celinsko podnebje, so na tem območju zelo dobre razmere za kmetijstvo. Nič čudnega torej, da je Moldavija največja dobaviteljica kmetijskih pridelkov za jugovzhodno Evropo. Pri naravnih bogastvih nima take sreče, zato mora večino nafte, zemeljskega plina in premoga uvažati, predvsem iz Rusije.

Številke nič kaj obetavne
Leta 2005 je bilo v poročilu Human Development Report ugotovljeno, da je moldavijski BDP na prebivalca 2.100 ameriških dolarjev, kar je skoraj petkrat manj od svetovnega povprečja (9.543 dolarjev). Isto leto je petina njenega prebivalstva živela pod ravnjo revščine, saj je na dan zaslužila pod 2,15 dolarja.

Povsod prostor za rujno kapljico
Poleg pesnikov in pisateljev so ponos Moldavije njihova vina, saj se z vinogradništvom ukvarja tako rekoč vsak, pridelava vina in njena tradicija pa je omenjena tudi v književnih delih in običajih. Vinogradi zavzemajo 147.000 hektarjev ozemlja, od tega jih je 100.000 namenjenih za prodajo in izvoz.

Moldavija je parlamentarna demokratična republika. Na čelu države je predsednik, ki ga izvoli parlament. Predsednik nato sam imenuje premierja. Predsednik države je od leta 2001 Vladimir Voronin.

A. P.