Pravilnik določa, da je mejna črta sredi Piranskega zaliva. Foto: EPA
Pravilnik določa, da je mejna črta sredi Piranskega zaliva. Foto: EPA
Piran
V novem hrvaškem ribolovnem pravilniku je mejna črta potegnjena po sredini Piranskega zaliva, kar je za Slovenijo nesprejemljivo. Foto: MMC RTV SLO
Novi pravilnik o ribolovu na Hrvaškem

Novico je objavil hrvaški dnevnik Novi list, ki je zapisal, da Hrvaška dela prav to, kar je Slovenija pred časom izkoristila kot formalni razlog za blokado hrvaških pogajanj z EU-jem. Kot še piše časopis, je zato na obzorju nov spor, ker Hrvaška vztraja pri sredinski črti v Piranskem zalivu.

Novi pravilnik ne omenja več ekološko-ribolovne cone (ERC), vsebuje pa vse drugo, kar je bilo za slovensko stran sporno prejudiciranje meje. Pravilnik kaže, da je meja pri ustju kanala Svetega Odorika, čeprav Ljubljana trdi, da je "prava" meja južneje proti hrvaški strani.

Meja po sredini zaliva
Kot je še zapisano v pravilniku, je mejna črta sredi Piranskega zaliva, kar je za Slovenijo nesprejemljivo. "Slovenska stran namreč meni, da zgolj celotni Piranski zaliv zagotavlja tudi teritorialni izhod na odprto morje, čeprav hrvaški strokovnjaki tudi temu oporekajo," še piše časopis.

Hrvaški pravilnik izrecno omenja točko C, v kateri je spoj teritorialnih voda Italije, Hrvaške in Slovenije ter navaja, da meja poteka ob meji teritorialnih morij Hrvaške in Italije, kar pomeni, da slovensko teritorialno morje ostaja "zaprto". Pri omenjanju sredinske črte v Piranskem zalivu so v pravilniku zapisali tudi opombo: "Do sklenitve procesa razmejitve med Hrvaško in Slovenijo."

Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha je novi hrvaški ribolovni pravilnik označil kot zaostrovanje in ogrožanje arbitražnega sporazuma ter ob tem spomnil na prvi odstavek 10. člena sporazuma, kjer je določeno, da se pogodbenici "vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sporazuma". Ob tem je zapisal, da vse kaže, da se je "Hrvaška od samega začetka pogajala s figo v žepu in je poskušala arbitražni sporazum izmaličiti oziroma ga prikrojiti do te mere, da bi z arbitražno določbo dokončno dobila sredinsko črto v Piranskem zalivu in Sloveniji blagovolila kvečjemu nekakšen modificiran tranzitni prehod čez njene teritorialne vode do odprtega morja". Zato Marko Pavliha poziva slovenski parlament in vlado, da v skladu z določbami 42., 56. in zlasti 60. člena Dunajske konvencije o pogodbenem pravu razveljavi arbitražni sporazum, "kajti bistvena kršitev bilateralnega sporazuma ene stranke omogoča drugi, da ga razveljavi ali zahteva njegov suspenz".

Pričakujejo slovenski odziv
"Prav takšna opomba je bila tudi v pravilniku iz leta 2005, a to ni odvrnilo Slovenije, da ne bi obtožila Hrvaške prejudiciranja meje ter prižgala rdeče luči za nadaljevanje pogajanj," spominja Novi list in dodaja, da ribiči z območja ob meji niso bili seznanjeni o novem pravilniku.

Poudarja še, da bo novi pravilnik zagotovo sprožil odzive na slovenski strani. "Arbitražni sporazum s Slovenijo obvezuje Hrvaško, da se vzdrži vseh izjav ali dejanj, ki bi lahko intenzivirala spor ali ogrozila arbitražo."

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu novega pravilnika o ribolovnem morju niso želeli komentirati, temveč so novinarje napotili na pristojno kmetijsko ministrstvo, ki je pravilnik tudi sprejelo. Na kmetijskem ministrstvu pa so dejali, da niso pristojni za spor s Slovenijo ter zahtevali dodaten čas za posvetovanje.

MZZ: Zaščitili bomo interese Slovenije
Na novi pravilnik so se že odzvali na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve, kjer so zapisali, da novi hrvaški pravilnik predstavlja enostransko dejanje Hrvaške po 25. juniju 1991, a to nima pomena za arbitražno sodišče. Na MZZ-ju so pojasnili, da novi pravilnik nadomešča starega iz leta 2005, v zvezi s katerim so v preteklosti že protestirali, enako pa bodo tudi tokrat "v skladu z ustaljeno diplomatsko prakso ustrezno reagirali in zaščitili interese Slovenije".

Na ministrstvu so pojasnili še, da je bilo z arbitražnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško rešeno tudi vprašanje prejudicev v enostranskih dokumentih Hrvaške, saj sporazum v 5. členu določa, da noben enostranski dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne more prejudicirati razsodbe. To velja tudi za novi pravilnik.

Novi pravilnik o ribolovu na Hrvaškem