Kot je za Televizijo Slovenija poročala Marta Razboršek, je ameriško veleposlaništvo sporočilo, da ni razlogov za čudenje, saj so navodila, ki so jih na Hrvaškem dobili dva meseca pred izbiro ponudnika, jasna. Izraelska letala namreč ne ustrezajo Natovim standardom. Zagreb ob tem moti, da nadzor nad hrvaškim nebom tudi v prihodnje ni zagotovljen.

Hrvaška je izbirala med več ponudniki. Ameriški Lockheed Martin je 12 novih letal ponujal za 1,2 milijarde evrov, Izrael pa 12 starih letal ameriške proizvodnje z vsemi ugodnostmi za 500 milijonov. Letala bi prišla iz remonta, zgradili bi hangarje, pilote bi tudi izurili.

"Izrael je ponudil letala F-16, nadgrajena z izraelskim znanjem in tehnologijo," je dejal generalni direktor izraelskega obrambnega ministrstva Udi Adam.

"Če je nekaj prelepo, da bi bilo res, se navadno za tem nekaj skriva. Že takoj je bilo jasno, da je ta ponudba najbolj zapletena," je dejal hrvaški vojaški analitik Igor Tabak. Po njegovih besedah se "v Izraelu nadgrajena letala še nikoli niso vrnila v Nato, saj ta zahteva, da je vse orožje združljivo".

"Vse smo storili pravilno. Nihče ni odgovoren za ta nepričakovani zaplet," je medtem dejal hrvaški obrambni minister Damir Krstičević. Hrvaški premier Andrej Plenković pa je dejal, da Hrvaška ne bo oškodovana, saj kupoprodajna pogodba ni bila podpisana.

Hrvaški ostajajo zastarela letala

Migi 21, ki jih je Hrvaška zasegla Jugoslovanski ljudski armadi in so sodelovali pri osvobajanju Knina, so zastareli. Zadnji remont leta 2013 v Ukrajini ni bil povsem uspešen, delujoča, in sicer do leta 2024, naj bi bila le še tri letala, je še poročala Marta Razboršek.

Hrvaška se je v nasprotju s Slovenijo odločila, da bo sama nadzirala svoj zračni prostor. "Za varovanje zračnega prostora niso potrebna le letala, ampak posebna veja oboroženih sil, letalska in vzdrževalska oporišča ter celovito šolanje pilotov in tehničnega osebja," je pojasnil Tabak.

Problematične so tudi razmere v regiji. Srbija se je namreč ob ruski pomoči spet dobro zračno oborožila.