Prejšnji teden je Nasa objavila študijo, v kateri je s pomočjo ocen o dvigu temperature, o spremembah deževanja in napovedi o dvigu izpustov napovedala možen scenarij za ključne poljščine. Koruza je najbolj razširjena in uporabljena poljščina na svetu, a kot napoveduje Nasa, se utegne njen pridelek do leta 2030 zmanjšati za skoraj 25 odstotkov, če se bo globalno segrevanje nadaljevalo z zdajšnjo hitrostjo. Na podlagi modelov so izračunali, da bodo številna tropska območja, ki so odvisna od pridelave koruze, do konca tega desetletja postala prevroča za gojenje.

Foto: EPA
Foto: EPA

"Glede na prejšnje modele iz leta 2014, nismo pričakovali tako usodnega zasuka," je izsledke komentiral Jonas Jägermeyr, znanstvenik na Nasinem Goddardovem inštitutu za vesoljske študije in inštitutu za Zemljo na univerzi Columbia, ki je glavni avtor nove študije. "20-odstotni upad zdajšnjega pridelka bi lahko imel velike posledice po vsem svetu," navaja njegove besede Space.com.

Trenutno so največje pridelovalke koruze na svetu ZDA, Kitajska in Brazilija, gojijo pa jo tudi v številnih predelih osrednje Azije, zahodne Afrike in Srednje Amerike. Kot je v izjavi navedla Nasa, bi lahko vsa ta območja v tem desetletju doletel upad pridelka.
"Tudi ob najbolj optimističnih scenarijih podnebnih sprememb, kjer bi družbe z ambicioznimi prizadevanji omejile dvig temperature, je dejstvo, da se svetovno kmetijstvo spopada z novo podnebno resničnostjo," je še dejal Jägermeyr in ob tem dodal, da ob medsebojni odvisnosti vseh v svetovnem prehranskem sistemu to pomeni, da bo to vplivalo na vse.

Manj koruze, a več pšenice?

Če se pridelavi koruze v prihodnje ne obetajo dobri časi, pa je drugače za pšenico, ki je za rižem druga najpomembnejša poljščina v prehrani ljudi. Dvig temperature ji namreč koristi in njena pridelava do leta 2030 bi se lahko celo okrepila za 17 odstotkov, napoveduje Nasina študija.

Raziskovalci so za simulacijo obnašanja poljščin uporabili dva modela. Najprej so simulirali, kako se bo podnebje odzvalo na različne scenarije o dvigu izpustov do leta 2100. Pri tem so se osredinili na spremembe temperature, količine dežja, pa tudi na koncentracije ogljikovega dioksida, ki lahko vpliva na fotosintezo in s tem posledično na rast rastlin. S pomočjo superračunalnika so izvedli simulacije rasti pravih poljščin iz dneva v dan in jih potem primerjali na letni in desetletni ravni na različnih krajih po svetu, je pojasnil Alex Ruane, soavtor študije in sodirektor skupine GISS Climate Impacts.

Kavna plantaža v Kolumbiji. Foto: EPA
Kavna plantaža v Kolumbiji. Foto: EPA

Spremembe v načinu kmetovanja so neizogibne

Nujnost sprememb v kmetovanju je te dni tudi ena od tem na podnebni konferenci v Glasgowu. Suša in poplave so že vidne posledice podnebnih sprememb, ki jih občutijo v številnih predelih sveta. Pobud in programov za boj proti usodnim posledicam podnebnih sprememb je veliko, predvsem se krepijo pozivi k drugačnemu kmetovanju.

Enega izmed mnogih so prejšnji torek v Glasgowu sprožili ZDA in Združeni arabski emirati. Gre za štiri milijarde dolarjev vredno Pobudo za kmetijske inovacije za podnebje (Agriculture Innovation Mission for Climate -AIM for Climate), katere glavni cilj je pomagati kmetom, da se prilagodijo oz. spremenijo svoje kmetovanje. "Podnebna kriza grozi, da bo zatresla prehranski sistem po svetu, ogrozila prehransko varnost in negativno vplivala na življenje kmetov," je dejal ameriški kmetijski minister Tom Vilsack in poudaril, da so za pomoč industriji nujno potrebne naložbe. Pobudo je doslej podprlo več kot 30 držav in 40 nevladnih organizacij. Države, ki so pristopile k pobudi, so se zavezale, da bodo povečale javne in zasebne naložbe v "podnebno pametno kmetijstvo". Kmetijstvo najbolj čuti posledice podnebnih sprememb, na drugi strani pa je tudi razlog zanje: odgovorno je namreč velik del izpustov.

Pridelava krompirja v Afganistanu, kjer zdaj trpijo hudo lakoto. Foto: EPA
Pridelava krompirja v Afganistanu, kjer zdaj trpijo hudo lakoto. Foto: EPA

Ločeno je isti dan fundacija Billa in Melinde Gates namenila 315 milijonov dolarjev konzorciju mednarodnih kmetijskih raziskovalnih centrov (CGIAR), ki jih bodo namenili za pomoč majhnim kmetom, med drugim z dobavo poljščin, ki so odpornejše na spremembe, in s storitvami vremenskih napovedi, je poročal Reuters.

Kmetijstvo, izsekavanje gozdov in druge spremembe zemlje prispevajo približno četrtino izpustov, zato so reforme na teh področjih ključne, če želimo ohraniti naravo in pridelati dovolj hrane za vse ljudi. Narava in podnebje sta medsebojno povezana: tako ljudje kot narava se spopadata z zelo očitnimi posledicami dviga temperature, je v soboto v Glasgowu dejal predsedujoči konferenci Alok Sharma. 70 odstotkov tropskih koral, ki so hrana za ribe, bo odmrlo, če se bo temperatura dvignila za 1,5 odstotka Celzija glede na predindustrijsko dobo. "Če se bo dvignila za dve stopinji, pa bodo izginile vse korale," je bil jasen Sharma. Temperatura se je že dvignila za 1,2 stopinje Celzija.

45 držav se je zavezalo k ohranitvi okolja, tudi s 4 milijardami dolarjev naložb, s katerimi bodo skušali pospešiti inovacije, kot so razvoj poljščin, ki so odporne proti suši, poplavam in vročinskim valovom. Tako bi lahko pomagali več sto milijonom kmetov. "V ospredje moramo postaviti podnebno pravičnost, hrano in kmetovanje moramo narediti seksi," je med drugim dejal britanski igralec Idris Elba, ki je ambasador ZN-ovega mednarodnega sklada za kmetijski razvoj. Okoljska aktivistka Vanessa Nakate je ob tem posvarila, da so v njeni domovini Ugandi že priča zlomu kmetij, poplave, suša, vročinski valovi in morje kobilic le še povečujejo lakoto v tej afriški državi.

Ukrepi oz. zaveze so različni. Nekatere države so napovedale milijonsko zaščito tropskega pragozda, druge, med njimi Peru in Kamerun, so napovedale večjo podporo majhnim kmetom, Nepal in Madagaskar sta se zavezala, da se bosta do leta 2030 pridružila prizadevanjem za zaščito vsaj 30 odstotkov kopnega in oceana. Takih obljub je bilo v preteklosti že veliko, a so žal ostale neuresničene. Sodelujoči v Glasgowu obljubljajo, da tokrat ne bo tako.

Koruzna polja v Nemčiji. Foto: EPA
Koruzna polja v Nemčiji. Foto: EPA

Pozivi voditeljem, naj uresničijo zadane obljube

Na zbrane v Glasgowu so poziv, naj obljube uresničijo, ne le govorijo o njih, naslovili tudi kmetje, zbrani v organizaciji Fairtrade, ki se bojuje za boljše razmere delavcev in kmetov. Peticijo so naslovili Be Fair to Your Climate Promise, z njo pa pozivajo voditelje, naj se držijo obljub in predlogov, ki so jih izrekli že na prejšnjih konferencah. "Dragi svetovni voditelji, pišemo vam v imenu 1,8 milijona kmetov in delavcev iz Fairtrada. Pridelujemo hrano, ki jo jedo ljudje po vsem svetu. Toda na našo zmožnost, da to počnemo, je močno vplivala škoda, povzročena našemu okolju, potem ko so bile prelomljene številne obljube glede podnebne krize," so zapisali. "Obljubili ste, da boste zagotovili finančna sredstva, da bomo lahko kljub spreminjajočemu se vremenu še naprej pridelovali hrano. Toda ta denar ne pride do nas. Obljubili ste, da boste spremenili poslovni model, da ne bomo več izkoriščani, temveč partnerji. A deležniki po svetu služijo milijarde, medtem ko na milijone kmetov zasluži manj kot dolar na dan."

Ekstremno vreme je že močno prizadelo kmetovanje: od uničujočih poplav v Ugandi in Nigeriji do suše na Madagaskarju, severozahodu ZDA in Kanade ter invazije kobilic v predelih Afrike. V Afriki so bile temperature letos januarja in junija najvišje doslej, kar bo imelo prav tako posledice za pridelavo hrane. Ob tem so v Fairtradu še posebej poudarili škodo, ki jo bodo zaradi naštetega utrpele ženske, ki so že zdaj slabše plačane, delajo pa v najslabših razmerah, poroča Standard.

Na pomoč pri kmetovanju z boljšo vremensko napovedjo

Da bi pomagali kmetom in prebivalcem ranljivih predelov sveta, ki so pogosto v primežu vročine, suše ali poplav, so tri agencije, ki delujejo v okviru Združenih narodov, v Glasgowu razgrnile načrt financiranja izboljšanja vremenskih napovedi za ranljive države. S tem želijo državam pomagati, da se bolje in hitreje odzovejo nanje. V naslednjem desetletju nameravajo tako vzpostaviti obsežnejše spremljanje vremena na 75 majhnih otokih in najmanj razvitih državah, ki so zelo malo vplivale na podnebno krizo, jo pa žal močno občutijo.

"Če ni opazovanja, potem ni mogoče pripraviti dobrih napovedi," je dejal generalni sekretar Svetovno meteorološke organizacije Petteri Taalas. "Imamo velike luknje v podatkih opazovalnih sistemov v Afriki, na Karibih in otokih v Tihem oceanu in nekaterih predelih Latinske Amerike," je dodal ob tem. Izboljšanje vremenskih napovedi lahko kmetom pomaga pri obdelavi njihovih polj, skupnosti se lahko lažje organizirajo pri upravljanju vode, lahko se tudi hitro in primerno odzovejo na poplave, vlade pa lažje načrtujejo okrepitev uvoza hrane, če kaže, da bo letina slaba.

Kot še navaja Reuters, se je zbiranje podatkov o vremenu v Afriki v zadnjih letih močno zmanjšalo, potem ko se je odčitavanje z vremenskih balonov, ki so opremljeni za opazovanje, gre za t. i. radiosonde, med letoma 2015 in 2020 zmanjšalo kar za okoli polovico. Radiosondni podatki, ki jih v nasprotju s satelitskimi podatki zbirajo v različnih višinah atmosfere, veljajo za najpomembnejše informacije za pripravo vremenskih napovedi in podnebnih modelov. A pomanjkanje naložb in drugi izzivi, med njimi tudi pomanjkljiva varnost, so afriškim državam preprečili postavitev novih balonov, je vzrok za zmanjšanje zbranih podatkov pojasnil profesor na univerzi Columbia Tufa Dinku. "Podatkov zunaj cest, zunaj mest skorajda ni. In če pomislite, kmetijstvo se ne izvaja v mestih." Zaradi tega so kmetje v težavah, težko načrtujejo vnaprej, ob tem pa se afriška celina na jugu močno segreva, to območje ima eno najhitrejših stopenj segrevanja na svetu.

Vinogradi v Franciji. Foto: EPA
Vinogradi v Franciji. Foto: EPA

Na Siciliji uspeva kava

Na drugi strani pa zaradi podnebnih sprememb nekatere poljščine uspevajo tam, kjer predtem niso. Družina Morettino s Sicilije si je več kot 30 let prizadevala, da bi pridelala lastno kavo na svoji zemlji. In 30 let jim to ni uspevalo, je poročal Guardian.

Lansko pomlad pa je na 66 sadikah zraslo okoli 30 kilogramov kave. Če se bo tako nadaljevalo, bo Sicilija najsevernejše območje na svetu s kavnimi plantažami. Strokovnjaki pravijo, da se zaradi podnebnih sprememb sredozemsko kmetijstvo na Siciliji spreminja v bolj tropsko. Lani so v Sirakuzah avgusta izmerili kar 48,8 stopinje Celzija, kar je največ v Evropi doslej.

A kar je za večino izjemno skrb vzbujajoče, je za Andrea Morettino to uresničitev sanj. "V 90. letih, po številnih potovanjih po svetu, se je moj oče odločil, da posadi nekaj kavnih sadik na našem vrtu na obrobju Palerma, na približno 350 metrov nadmorske višine. Običajno so kavne plantaže nekje na 1500 metrih nadmorske višine," pojasnjuje Italijan. Najprej je šlo za poskus, nič se ni zgodilo, po več sto poskusih pa so opazili, da so kavna zrnca le zrasla. Lani jih je bilo tako veliko, da so jih lahko posušili in zmleli. "Veste, kaj je še bolj neverjetno? Rastline rastejo na svežem zraku, brez pomoči tople grede ali pesticidov. Popolnoma organsko. Za nas bi bil to lahko nov začetek."

Po besedah Adriana Cafisa, ki je zadnjih 15 let potoval po svetu in obiskoval plantaže v Južni Ameriki in Afriki, je očitno, da je dvig temperature ključni dejavnik, ki je pripomogel k temu, da je kavo mogoče pridelati tudi na Siciliji. "Težava pri pridelavi kave na Siciliji ni vročina, temveč mraz. Zaradi tega že sodelujemo z različnimi toplimi gredami. Ideja je, da bi se t. i. vnuki in vnukinje teh rastlin lahko prilagodili sicilijanskemu podnebju do točke, da bi lahko rasle zunaj, kot se je že zgodilo na plantaži Palermu."

Sicilija je bila stoletja eden večjih proizvajalcev pomaranč in limon, ki so jih tja prinesli arabski osvajalci v zgodnjem 9. stoletju. A v zadnjih letih se je pridelek citrusov močno zmanjšal: obdelovalne površine, namenjene za pridelavo pomaranč, so se v zadnjih 15 letih, zmanjšale kar za 31 odstotkov, za pridelavo limon pa kar za skoraj polovico. Vzrok: vroča in suha poletja, zaradi česar sadje ne dobi dovolj vode.

Egiptovske olive. Foto: EPA
Egiptovske olive. Foto: EPA

Vročinski val odnesel letino oliv v Egiptu

Vročina in suša sta tudi vzrok porazne letine oliv v Egiptu, ki je s 450.000 tonami oliv za EU-jem drugi največji pridelovalec oliv na svetu. Znanstveniki porazno letino pripisujejo podnebnim spremembam, ob tem pa svarijo, da ne bo v prihodnje nič bolje, poroča Middle East Eye. Ker so poletja čedalje bolj vroča, zime pa bolj hladne, je to za oljke pogubno.

"Vremenske razmere v zadnjih letih postajajo vse ostrejše," pravi Mohamed Fahim, vodja centra za podnebne spremembe, ki je povezan z egiptovskim ministrstvom za kmetijstvo. Olive pa niso edina poljščina, na katero močno vpliva segrevanje. Pred nekaj meseci so v Egiptu le nemo opazovali izjemno slabo letino manga, ki je bila posledica hudega vročinskega vala. Nekateri kmetje v Ismailiji, ki je glavno gojišče manga, so poročali o kar 60-odstotnem izpadu.

Seznam poljščin, ki bodo žrtev podnebnih sprememb, bo v prihodnje le še daljši, svari stroka in ob tem opozarja, da bodo morali kmetje nekatere poljščine posaditi ali prej ali pozneje, nekatere pa bodo morali prenehati pridelovati.