Na protestu se je zbralo okoli 3.000 ljudi, ki so skušali prečkati most in vstopiti v utrjeno "zeleno cono", kjer so vladne zgradbe in veleposlaništva. Varnostne sile so zaprle ceste in uporabile vodne topove, da bi odvrnili protestnike. Ker ti še zmeraj niso zapustili območja, so začeli nanje streljati.

V posredovanju s pravimi naboji je umrl najmanj en človek. V bolnišnice so na zdravljenje sprejeli več kot 200 ljudi, od tega 160 civilistov, je sporočilo ministrstvo za zdravje. Večina jih je bila poškodovanih zaradi vdihovanja solzivca, nekaj pa tudi zaradi gumijastih nabojev.

Iraška televizija Al Šarkija je poročala, da so protesti proti korupciji in političnemu zastoju potekali tudi v drugih mestih. V mestu Nasirija je bil prav tako ustreljen en protestnik. Vlada je za nasilje okrivila "skupine hujskačev k izgredom" in sporočila, da si varnostne sile prizadevajo zagotoviti varnost mirnih protestnikov.

Iraško prebivalstvo je nezadovoljno zaradi velikega pomanjkanja delovnih mest, oskrbe z elektriko in pitne vode. Veliko območij v državi je po spopadih s skrajno skupino Islamska država (IS) še vedno uničenih.

Prebivalci za slabe življenjske razmere krivijo politiko. "To ni vlada, temveč skupina strank in milic, ki so uničile Irak," je za Reuters dejal eden izmed protestnikov, ki zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi ni želel biti imenovan.

Mahdi obljublja nova delovna mesta

Pred približno enim letom so proteste zakrivila obolenja zaradi onesnažene pitne vode na jugu Iraka. Tokratni protesti v Bagdadu so bili največji, odkar je na oblast lani oktobra prišel premier Adel Abdel Mahdi.

Ta je v torek po kabinetnem sestanku v izjavi obljubil delovna mesta za diplomante. Ministrstvu za nafto in drugim naftnim organom je naročil, naj v prihodnje pogodbe s tujimi podjetji vključijo 50-odstotno kvoto domačih delavcev.

V naftno bogatem Iraku že desetletja vlada pomanjkanje. Med vladavino Sadama Huseina je bila država pod sankcijami Združenih narodov, leta 2003 je potekala invazija ZDA, ki je sprožila dolgotrajno državljansko vojno, med letoma 2014 in 2017 pa se je državna vojska borila z Islamsko državo, ki je na delih države v tem obdobju razglasila kalifat.