Več kot pol stoletja po prepovedi uvoza sužnjev so z ladjo v Alabamo skrivoma prepeljali 110 afriških sužnjev, ki so jih vkrcali na območju današnjega Benina.

"Odkritje Clotilde je izjemna arheološka najdba. Potovanje ladje predstavlja eno najtemnejših obdobij moderne zgodovine. Razbitine zagotavljajo oprijemljive dokaze za suženjstvo," je za AP povedala direktorica odbora za zgodovino Alabame Lisa Demetropoulos Jones.

Med letoma 1600 in 1860 so po ocenah zgodovinarjev iz Afrike v ZDA prepeljali okoli 389.000 sužnjev. Prisilne prevoze so opravljali z več tisoč ladjami, razbitine Clotilde pa so eden izmed redkih najdenih dokazov, navaja National Geographic.

Raziskovalci so Clotildo identificirali na podlagi gradbenih materialov, dimenzij in edinstvene konstrukcije dvojambornice. "Pri imenovanju razbitin, na katerih ne najdemo imena ladje, smo običajno zelo previdni. Toda fizični in forenzični dokazi močno kažejo, da gre res za Clotildo," je sporočil pomorski arheolog James Delgado in poudaril, da je bila Clotilda netipična, po naročilu narejena ladja.

Zadnji prevoz sužnjev zaradi stave podjetnika

Ameriški kongres je leta 1808 prepovedal uvoz sužnjev, a se je trgovina z zastonj delovno sila zaradi potreb in pohlepa lastnikov plantaž na jugu ZDA nadaljevala. Zadnji prevoz sužnjev leta 1860 je naročil alabamski veleposestnik in izdelovalec ladij Timothy Meaher, ki je s podjetniki s severa ZDA sklenil stavo za tisoč dolarjev, da lahko kljub prepovedi v ZDA pripelje nove sužnje.

Clotilda naj bi 4. marca izplula iz Alabame in v neslavno pristanišče Quidah v današnjem Beninu, znano po trgovini s sužnji, priplula 15. maja. 110 mladih moških, žensk in otrok so kupili z zlatom v vrednosti 9.000 dolarjev. Mukotrpne šest tednov trajajoče poti niso preživeli vsi, na poti v ZDA naj bi umrla deklica.

Po izkrcanju sužnjev pri reki Mobile je kapitan William Foster ladjo zažgal vse do vodne gladine, da bi zakril zločin. Ostanki ladje so za več desetletij obtičali v blatu.

Potomci v Africatownu že dolgo čakajo na odkritje

Ob koncu ameriške državljanske vojne in odpravi suženjstva leta 1865 so nekdanji sužnji, med njimi tudi tisti s Clotilde, ob reki Mobile ustanovili skupnost, znano kot Africatown, kjer njihovi potomci bivajo še danes. "Če najdejo dokaze o tej ladji, bo to velika stvar. Vse, kar nam je govorila mama, bi bilo potrjeno," je na začetku letošnjega leta dejala Lorna Woods iz Africatowna.

Dokončna potrditev najdbe bi zaprla usta tudi nemalo zanikovalcem sramotne epizode ameriške zgodovine, čeprav gre po mnenju zgodovinarke Slyviane Anne Diouf za najbolj dokumentirano plovbo suženjske ladje na zahodni polobli, saj so ujetnike "skicirali, intervjuvali in celo fotografirali".