Niz ukrepov predvideva prenovo zračne in raketne obrambe, pa tudi prevetritev obveščevalnih in izvidniških programov.

Severnoatlantsko zavezništvo tako kot ZDA trdi, da Rusija s temi raketami krši pogodbo o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF), ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov. Pogodba prepoveduje rakete z dosegom od 500 do 5.500 kilometrov, ki lahko nosijo jedrske konice.

Nato skrbi, ker je nove ruske rakete težje zaznati, evropske prestolnice pa bi lahko dosegle v nekaj minutah z malo ali celo brez opozorilnega časa. Glede na ameriške in britanske obveščevalne podatke so Rusi na testiranjih teh manevrirnih raket presegali 500 kilometrov dosega.

Če Rusija do 2. avgusta ne bo opustila teh raket, ki jih v Natu označujejo z imenom SSC-8, bo pogodba INF dokončno nehala veljati.

A po prvem dnevu zasedanja obrambnih ministrov članic Nata je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg sporočil, da "Rusija še lahko reši pogodbo".

"Če do 2. avgusta ne bodo začeli spoštovati njenih določil, potem bodo nosili celotno odgovornost za prenehanje te pogodbe," je dejal generalni sekretar 29-članskega zavezništva.

Medsebojno obtoževanje

Prihodnji teden se bo o tem sestal Svet Nato-Rusija, vendar je malo možnosti, da bi si Rusija premislila. V Kremlju vztrajajo, da omenjena raketa ne krši pogodbe INF, saj da ima doseg le 480 kilometrov. Moskva odgovornost za propad INF vrača na stran ZDA, ki da naj bi prav tako kršile določila te pogodbe.

ZDA so ob podpori Nata umik iz INF objavile 2. februarja in kot razlog navedle ruske rakete, zdaj pa teče šestmesečni rok, da druga stran začne spoštovati določila pogodbe. A Rusija je isti dan kot ZDA prav tako odpovedala INF.

Stoltenberg je pojasnil, da večina zaveznic upa, da bodo tik pred zdajci še našli rešitev. Vendar pa bo Nato pripravljen, če ta prizadevanja ne bodo obrodila sadov. "Dogovorili smo se za širok spekter ukrepov, političnih in vojaških ukrepov, vojaških vaj, raketne obrambe, konvencionalnih in drugih ukrepov," je naštel generalni sekretar Nata.

"Nekateri ukrepi bodo dolgoročni, druge pa bo mogoče uresničiti v kratkem času ali bolj konkretno," je še dodal Stoltenberg.

Še pred začetkom srečanja je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov sporočil, da se bo Moskva ustrezno odzvala na kakršne koli ukrepe, ki jih bodo sprejele članice Nata.