Ruski protiletalski sistem S-400 na vojaškem sejmu na obrobju Moskve. Foto: EPA
Ruski protiletalski sistem S-400 na vojaškem sejmu na obrobju Moskve. Foto: EPA

Kot je pojasnil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, je Ankara že plačala del kupnine na ruski račun. Sistem S-400 ima po ruskih navedbah doseg do 400 kilometrov in lahko naenkrat sestreli do 80 tarč (letal, izstrelkov).

Rusija je decembra 2015 sistem S-400 namestila v vojaško letalsko oporišče blizu Latakije v Siriji, potem ko sta turška lovca sestrelila rusko letalo Su-24 na turško-sirski meji. Incident je sprožil ohladitev odnosov med Turčijo in Rusijo, a sta se nato Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin pobotala.

Putinov vojaški svetovalec Vladimi Kožin je pojasnil, da je pogodba s Turčijo o prodaji sistema S-400 povsem v skladu z ruskimi strateškimi interesi.

Zaveznice naj bi kupovale med seboj skladno opremo
Gre za največji nakup obrambne opreme, ki ga je Turčija doslej sklenila s katero od držav, ki ne dobavlja orožja za zvezo Nato in bo najverjetneje povzročil zaskrbljenost v zavezništvu. Pentagon je že sporočil, da je "načeloma dobra ideja", da zaveznice v Natu kupujejo med sabo skladno opremo.

Kot je dejal Erdogan, lahko Turčija izvaja vojaške nakupe glede na svoje obrambne potrebe. "Odločitve o svoji neodvisnosti sprejemamo sami, zavezani smo varnostnim ukrepom za obrambo svoje države," je dejal.

Turška zamera zaveznicam v Natu
Dopisnik BBC-ja iz Turčije Mark Lowen pa meni, da je turški nakup ruskega orožja hladen tuš za zaveznice v Natu. ZDA in Nemčija sta leta 2015 iz Turčije namreč umaknili protiletalski sistem Patriot, pa čeprav jih je Turčija pozvala, naj ga ohranijo na turško-sirski meji. Poleg tega Turčija goji zamere do ZDA, ker ji ne izročijo klerika Fethüllaha Gülena in ker v Siriji oborožujejo kurdsko uporniško gibanje YPG.