Ta odločitev pomeni občutno zmanjšanje dohodnine za srednji razred (do 900 evrov letno), a CDU Angele Merkel si želi s tem tudi razbremeniti bogate, poroča Deutsche Welle.

Finančni minister Olaf Scholz je osnutek zakona predstavil v petek, načrt pa predvideva, da bi 90 odstotkov davkoplačevalcev povsem nehalo plačevati solidarnostni davek.

Davek, ki je lani v državno blagajno prinesel 18,9 milijarde evrov, so uvedli leta 1991, da bi z njim pomagali kriti stroške združitve obeh Nemčij in vlagati v infrastrukturo v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Davek je bil sprva mišljen kot začasni ukrep, a je leta 1995 postal stalen.

Nemška zvezna vlada je leta 2001 tudi privolila v "solidarnostni pakt" z deželnimi vladami, načrt, ki naj bi finančno podpiral vzhodnonemške dežele in jih gospodarsko izenačil z nekdanjim Zahodom.

Pakt poteče konec leta, predsednik nemškega ustavnega sodišča Hans-Jürgen Papier pa je maja sklenil, da bi morali do takrat ukiniti tudi davek, češ da bi bil brez pakta neustaven.

Od leta 2012 dalje vlada prek omenjenega davka pobira več denarja za vzhodne dežele, kot ga porabi zanje.

Dve vladni stranki, CDU Angele Merkel in Scholzev SPD, sta se v sklopu lanske koalicijske pogodbe dogovorili, da davek zmanjšata. A CDU si zdaj prizadeva za popolno ukinitev, s čimer bi razbremenili tudi korporacije in najbogatejši sloj.