Takšni prizori na newyorški podzemni železnici niso redkost. Foto: EPA
Takšni prizori na newyorški podzemni železnici niso redkost. Foto: EPA

S to potezo želi administracija župana Michaela Bloomberga zmanjšati število družin, ki nimajo domov, in se zato zatečejo v zavetišča. Vsaka brezdomska družina namreč mesto in davkoplačevalce na leto stane 36.000 dolarjev.

Da bi to vsoto zmanjšali, jim kupujejo letalske vozovnice. Edini pogoj zanje je, da se sorodniki ali prijatelji brezdomske družine strinjajo, da jim bodo vsaj začasno ponudili prenočišče. Nobena razdalja ni težava, saj mesto ponuja vozovnice kamor koli, družini pa ni treba oditi, če tega ne želi. Poleg letalskih so na voljo tudi železniške in ladijske vozovnice.

Do zdaj so brezdomci iz New Yorka odleteli v 24 zveznih držav in na vseh pet celin, največ pa jih zatočišče najde v Portoriku, Georgii, Severni in Južni Karolini ter na Floridi.

Tisti, ki so odšli, so tam ostali
Od leta 2007, ko so poskusno uvedli ta program, je po podatkih mestne uprave New York zapustilo več kot 550 družin, katerih člani živijo na ulici, prav nobena izmed njih pa se ni znova vrnila v New York.

Iz dežja pod kap?
Oglasili pa so se tudi kritiki, ki menijo, da je ta poteza New Yorka le "lepotni popravek". "Vse, kar mesto dela, je to, da brezdomstvo prelaga na druga mesta. Brezdomci tako zamenjajo posteljo v zavetišču za raztrgani kavč pri sorodnikih, bistvo pa ostaja isto: družina še vedno nima svojega doma," je dejal Arnold Cohen iz newyorškega zavezništva za brezdomce.