Noa Pothoven je zaslovela z nagrajeno knjigo izpovedi Zmagovati ali učiti se (Winnen of Leren), v kateri je zbrala svoje dnevniške zapise.

S knjigo je želela ponuditi oporo mladim, ki so bili tako kot ona žrtev zlorab.

Pri enajstih letih je bila spolno zlorabljena na šolski zabavi. Tri leta pozneje sta jo posilila dva moška.

Zaradi travmatične izkušnje je trpela za depresijo, posttravmatskim sindromom (PTSD) in motnjami hranjenja.

V nedeljo je umrla na svojem domu, potem ko je dalj časa zavračala hrano in pijačo. Sprva so jo zaradi zavračanja hrane hranili po cevki. Nato je družina sprejela njeno željo po smrti in jo prenehala prisilno hraniti ter nadaljevala le paliativno oskrbo.

"Po letih bojevanja sem izčrpana. Nehala sem jesti in piti. Po številnih razgovorih je bilo odločeno, da mi pustijo oditi, ker je moje trpljenje neznosno," je pred smrtjo zapisala na Instagramu.

Napačno poročanje o evtanaziji

17-letnica se je vrsto let zaradi hude depresije in anoreksije zdravila v različnih ustanovah. V preteklosti je že večkrat poskušala storiti samomor. S prošnjo za evtanazijo se je sicer res obrnila na kliniko za evtanazijo Levenseinde v Haagu, a so jo oblasti zavrnile.

Klinika je, da bi naredila konec netočnemu poročanju, objavila izjavo Noinih prijateljev: "Noa Pothoven ni umrla zaradi evtanazije. Da bi naredila konec svojemu trpljenju, je nehala jesti in piti."

Napačno poročanje je doseglo celo Vatikan, saj je papež Frančišek na Twitterju zapisal, da sta "evtanazija in asistirani samomor poraz za vse nas".

"Premlada za smrt"

Noa je v intervjuju za časopis De Gelderlander decembra dejala, da je stopila v stik s kliniko, da bi se pozanimala, ali bi bila lahko kandidatka za evtanazijo ali samomor z asistenco, a so jo zavrnili. "Menijo, da sem premlada za smrt," je povedala. "Menijo, da bi morala prej opraviti svoje zdravljenje in da mi morajo moji možgani prej do konca zrasti. To traja do 21. rojstnega dneva. To me je zlomilo, saj ne morem čakati tako dolgo."

Natančni predpisi za evtanazijo

Evtanazija, pri kateri človekovo življenje končajo zdravniki, in asistirani samomor, kjer pacientom omogočijo sredstva, da se sami ubijejo, sta na Nizozemskem dovoljena od leta 2002. Zakon navaja, da mora biti pacientovo trpljenje neznosno, brez obetov izboljšave, prošnjo za smrt pa morajo podati prostovoljno, brez vplivanja drugih.

Pacienta morajo tudi skrbno poučiti o njegovem stanju, obetih in možnostih, z njihovo prošnjo pa se mora strinjati še dodatni, neodvisni zdravnik, pri samem postopku pa mora biti zdravnik prisoten. Otroški pacienti, stari od 12 do 16 let, potrebujejo privoljenje staršev.

Leta 2017 je evtanazija predstavljala 4 odstotke vseh smrti na Nizozemskem, kar je 6.091 ljudi. Več kot 80 odstotkov od tega jih je imelo neozdravljivega raka, nevrološke bolezni, kardiovaskularne bolezni ali pljučne bolezni. Samo 1 odstotek jih je imelo psihične motnje in samo en človek je bil mlajši od 18 let.