"Norvežani so izvedli aretacije, Norvežani so bili za volanom tovornjakov in zgodilo se je na Norveškem," je dejal Jens Stoltenberg ob petkovem dnevu spomina na holokavst. To je bilo prvič, da je bil neki norveški voditelj tako ekspliciten glede tajnega dogovora pod nacistično okupacijo.

V taborišča smrti je bila deportirana več kot tretjina od 2.100 norveških Judov. Od 772 jih je preživelo le 34. Drugi so pobegnili na sosednjo Švedsko, ki je bila med drugo svetovno vojno nevtralna.
Norveška je svojo vlogo v holokavstu priznala leta 1998 in norveškim Judom ter judovskim organizacijam izplačala dobrih 45 milijonov evrov odškodnin za zaseženo lastnino. A, kot poroča BBC, polnega opravičila tudi takrat ni bilo slišati.

Ideje žal še žive
Stoltenberg je svoj govor podal na nabrežju v prestolnici Oslo, kjer se je 26. novembra 1942 532 Judov vkrcalo na tovorno ladjo, ki jih je prepeljala v nacistična taborišča. "Danes se mi zdi, da je primerno, da izrazim naše iskreno opravičilo, da se je to lahko zgodilo na norveških tleh," je dejal. "Čas je, da priznamo, da so norveški policisti, državni uslužbenci in drugi Norvežani sodelovali pri aretacijah in deportacijah Judov."

Ob tem je dodal še, da mu je žal, da vidi, da so "ideje, ki so vodile do holokavsta, danes še vedno in še kako žive" in da lahko po vsem svetu vidimo, kako posamezniki in skupine širijo nestrpnost in strah.

Paul Levine, profesor zgodovine na švedski univerzi Uppsala, je primerjal norveško vlogo med vojno z vichyjskim režimom v okupirani Franciji. "Implementirali so svoje lastne protijudovske zakone, uporabili svoje lastne može, zasegli posest in Jude diskriminirali, še preden so to zahtevali Nemci," je povedal za Reuters. "Norveški ni bilo treba storiti, kar je storila."

V Norveško je nacistična Nemčija vdrla aprila 1940, okupacija pa je trajala pet let.