"Napadi in medijski linč, uperjeni proti moji družini, so me prisilili, da sem naredil potreben korak nazaj. Premierju sem danes podal svoj odstop," je sporočil de Rugy, ki je bil tudi državni minister, kar pomeni, da je bil drugi človek vlade takoj za premierjem Edouardom Philippom. Kot je zapisal na svojem profilu na Facebooku, so "prizadevanja za boj proti obtožbam spodkopavala njegovo sposobnost za opravljanje dela."

Ob tem je sporočil, da je vložil tožbo zaradi obrekovanja proti spletni strani Mediapart, ki je razkrila, da je Rugy v letih 2017 in 2018, ko je bil predsednik narodne skupščine, organiziral razkošne zasebne večerje, domnevno za prijatelje. Omenjena spletna stran je poročala, da je de Rugy gostom postregel z jastogom, šampanjcem in izbranimi vini iz parlamentarne vinske kleti.

"Od začetka preteklega tedna me je Mediapart napadal na podlagi ukradenih fotografij, govoric, polresnic in stvari, ki niso povezane z mojim delom," je zapisal de Rugy. Soustanovitelj Mediaparta Edwy Plenel je za France Info dejal, da "le opravljajo svoje delo v interesu javnosti."

Večerje so bile, kot so razkrili pri omenjeni spletni strani, namenjene predvsem druženju, ki ga je soorganizirala njegova žena, novinarka pri reviji Gala, in niso bile povezane z njegovo politično funkcijo.

Mediapart je poročal, da je imel 45-letni de Rugy v najemu državno stanovanje s subvencionirano najemnino, čeprav je imel precej previsoko plačo, da bi bil upravičen do tovrstne pomoči. V torek je, kot poroča Reuters, Mediapart še poročal, da je v letih 2014 in 2015 službena sredstva delno uporabil za prispevke za svojo evropsko zeleno stranko Europe Ecologie-Les Verts. Teh navedb de Rugy doslej še ni komentiral.

Kot poroča Reuters, je škandal znova dal krila kritikom predsednika Emmanuela Macrona, da je njegova vlada elitistična. Iz Elizejske palače so sporočili, da je Macron sprejel Rugyev odstop. "Gre za osebno odločitev de Rugyja, ki jo predsednik spoštuje, da se lahko popolnoma osredotoči na svojo obrambo," so zapisali.

De Rugy je bil štirinajsti okoljski minister v zadnjih dvajsetih letih.