Ob tem je za prihodnji teden sklical sestanek, na katerega bodo vabljeni tudi predstavniki slovenske manjšine.

Deželna vlada v Trstu je predlagala, da bi sedanjemu registru slovenskih organizacij dodali register organizacij, ki negujejo jezikovne različice v Beneški Sloveniji. Na ta način bi se lahko za sredstva, namenjena slovenski manjšini, potegovala tudi društva, ki trdijo, da narečja v Reziji, v Nadiški in Terski dolini niso slovenska, zaradi česar predlog ni sprejemljiv za krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO).

Roberti je za prihodnji četrtek sklical delovno omizje na sedežu deželne vlade v Trstu, na katero bodo povabljeni trije deželni poslanci, Igor Gabrovec, Danilo Slokar in Giuseppe Sibau, predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj, predstavnik slovenskega konzulata in predstavniki videmskih društev, ki so sprožila zahtevo po ločenem registru.

Član deželne vlade je medtem že določil skupno 30.000 evrov prispevka, ki bo prek posebnega razpisa namenjen delovanju šestih društev, ki niso vključena na seznam slovenskih društev, in občini Rezija za delovanje na osnovi člena o jezikovih različicah, je pojasnil deželni poslanec stranke Slovenska skupnost Gabrovec.

Upoštevano izraženo nasprotovanje slovenske manjšine

Po njegovem mnenju so navidezno našli primerno rešitev, saj so si "nekonvencionalna" društva na Videmskem izborila skromen prispevek za delovanje, struktura zaščitnega zakona pa je načelno rešena in s tem je bilo nazadnje upoštevano soglasno izraženo nasprotovanje slovenske manjšine.

Opozoril je, da "ostaja odprto vprašanje o tem, ali je sploh uskladljiv pristop med tistimi, ki se imamo za Slovence, in onimi, ki slovenska narečja na videmskem predstavljajo kot nekaj neodvisnega od slovenskega jezika, kulture in seveda naroda". O tem naj bi se med drugim pogovorili prihodnji teden.

Gabrovec je pozdravil Robertijevo odločitev. "Za to mu gre priznanje za politično občutljivost in institucionalno odgovornost. Razveseljivo je, da smo bili kot slovenska narodna skupnost sposobni najti skupen jezik," je dodal.

Desnosredinska deželna uprava FJK-ja je spremembo deželnega zakona sicer predlagala brez posvetovanja s slovensko manjšino in se do danes ni odzvala na javne proteste manjšinskih organizacij.

Predsednika SKGZ-ja in SSO-ja Dobrila in Bandelj sta v pismu med drugim posvarila, da predlog spremembe deželnega zakona vsebuje morebitno nevarnost, da zaostri odnose in povzroči ločevanje skupnosti na Videmskem. Poleg tega obstaja tveganje, da bi prav tiste sredine, ki odkrito delujejo proti priznanju slovenskega jezika in identitete, prejemale javna finančna sredstva iz zaščitnega zakona za Slovence, sta po pisanju Primorskega dnevnika zapisala v pismu.