Oblasti so zakon, pri katerem se sklicujejo na "državni interes", razglasile le nekaj ur po obisku papeža Frančiška, ki je ob obisku mesta Puerto Maldonado posvaril, da amazonski pragozd in v njem bivajoča plemena zaradi gospodarskih interesov multinacionalk še nikdar niso bila tako ogrožena, poroča Guardian.

Zakon je po sprejetju v kongresu začel veljati v ponedeljek. Na območju regije Purus ob perujski meji z Brazilijo so štirje naravni parki in pet rezervatov avtohtonih ljudstev, ki tam bivajo v t. i. prostovoljni izolaciji.

"Vladni projekti ne pomagajo domorodcem. To je območje z izoliranimi ljudstvi, ki so izjemno ranljiva," opozarja Lizardo Cauper, vodja perujskega združenja amazonskih domorodnih ljudstev in dodaja, da "ceste prinašajo tujce, ki trgujejo z zemljo, sekajo les, z njimi pa pridejo tudi preprodajalci drog in nezakonito rudarjenje".

Zakon omogoča izgradnjo omrežja cest, v katerem je tudi 277-kilometrska avtocesta med mestoma Puerto Esperanza in Inapari na brazilski meji. Novozgrajene ceste bi po podatkih satelitskih posnetkov Projekta za nadzor andske Amazonije (Maap) lahko izkrčile gozd v površini 2.750 kvadratnih kilometrov.

Večina krčenja gozdov blizu cest
95 odstotkov krčenja gozdov se zgodi manj kot šest kilometrov od cest, opozarja direktorica perujske agencije za preiskovanje okoljskih zadev Julia Urrunaga in dodaja, da je novi zakon v nasprotju s sodno odločbo, ki določa, da je zaščita gozdov v državnem interesu.

Zakonodaja je po poročanju Guardiana v nasprotju z mednarodnimi zavezami Peruja – tako proti obljubam v boju proti podnebnim spremembam in kot proti trgovinskim sporazumom z Evropo in ZDA.