ZDA dvomijo o tem, da bo legalizacija drog pripomogla k učinkovitejšemu lovljenju preprodajalcev. Foto: EPA
ZDA dvomijo o tem, da bo legalizacija drog pripomogla k učinkovitejšemu lovljenju preprodajalcev. Foto: EPA

Droge so nevarne. Mislimo, da to ni pravi način v boju z njimi. Predstavnica ameriške ambasade v Mexico Cityju

Sporni zakon, ki je že naletel na ostre kritike ameriških oblasti, je po potrditvi v predstavniškem domu odobril tudi senat. Da bo stopil v veljavo, mora zakon podpisati še odhajajoči predsednik Vincente Fox.

Od zdaj bo v Mehiki dovoljeno imeti pri sebi pet gramov marihuane, pet gramov opija, 25 miligramov heroina ali 500 miligramov kokaina. Dekriminalizirana bo tudi posest nekaterih drugih drog, med njimi LSD-ja, halucinogenih gob, amfetaminov in peyota - psihotropičnega kaktusa, ki raste na severu države.

Kdor bo ujet z večjimi količinami mamil, bo obravnavan kot preprodajalec in se bo lahko soočil s precej zaostrenimi kazenskimi ukrepi.

Številne žrtve vojne s preprodajalci


Zakon naj bi policiji omogočil, da bi se namesto lovljenja odvisnikov resneje lotila iskanja velikih preprodajalcev z mamili, ki mehiško ozemlje izkoriščajo za tihotapljenje ogromnih količin droge prek ameriške meje.

V vojni proti njim ter med njimi samimi letno umre veliko policistov in civilistov. Nasilje med tolpami je običajno za sever države, vendar se v zadnjem času širi tudi proti jugu, med drugim proti turističnemu središču Acapulco.

Droge so nevarne. Mislimo, da to ni pravi način v boju z njimi. Predstavnica ameriške ambasade v Mexico Cityju