Iranec Šahrokh Nazemi je prvi tajnik, odgovoren za odnose s Slovenijo na iranskem veleposlaništvu na Dunaju. Veleposlaništvo se je samo ponudilo, da za MMC predstavi nekaj običajev in tradicij, ki spremljajo praznovanje perzijskega (iranskega) novega leta, saj verjetno le malokateri Slovenec pozna besedo novruz (ali pa različice tega imena, ki jih je precej).

Vabljeni torej k branju pogovora, v katerem je Nazemi osvetlil več tistočletij dolgo zakoreninjenost novruza v ne le iransko družbo, ampak tudi v Iranu bližnje narode.

Kaj sploh pomeni novruz?
Generalna skupščina Združenih narodov je letos novruz priznala kot mednarodni praznik in ga označila za festival pomladi perzijskega izvora, ki se ga praznuje že več kot 2.000 let. V nasprotju z drugimi praznovanji in običaji novruz ni povezan z nobeno določeno religijo ali verovanjem – gre le za vero v življenje, zemljo in naravo. Novruz se praznuje ob pomladnem enakonočju, ko nastopi astronomska pomlad. Na ta dan Iranci tudi vstopijo v novo leto. Sam izraz je sestavljenka dveh besed, ki pomenita "nov" in "dan". Novruz torej ponuja priložnost, da se vse začne na novo, od začetka. Tako kot se v zemlji začne vse prebujati, tudi ljudje lahko znova upamo in si želimo, da bo novo leto ponudilo priložnosti, v katerih ne bomo ponavljali starih napak.

Praznovanje novruza se začne natančno na pomladno enakonočje, ki vsako leto nastopi okoli 21. marca, kar je tudi prvi pomladni dan. Praznovanje traja 13 dni, v teh dneh pa se zvrsti mnogo tradicij in običajev. Tokratni novruz je nastopil v soboto ob 18.32, naslednji dan, torej 21. marec, pa je prvi dan v iranskem koledarju. Zaradi astronomskih izračunov iranska leta torej niso vedno enako dolga.

V katero leto ste vstopili?
Po iranskem koledarju smo vstopili v leto 1389.

Ali poleg Irana iransko novo leto praznujejo tudi v drugih državah?
Da. Novruz praznujejo tako Iranci kot njim bližnje kulture, na primer v Tadžikistanu, Afganistanu, Azerbajdžanu, Kazahstanu, Kirgiziji in na mnogih drugih koncih po svetu. Praznovanje ima sicer večtisočletno tradicijo, saj se je začelo med letoma 550 in 330 pred našim štetje. Čeprav je bilo na začetku to perzijsko praznovanje, ga je pozneje "posvojil" in prilagodil islam.

Kakšna tradicija in običaji spremljajo praznovanje?
Priprave na novruz se začnejo v začetku marca s kalitvijo "sabzeha" (semen leče, pšenice ali ječmena) in običaja "khane tekani" (pospravljanja hiše), ki vključuje pranje preprog, pleskanje hiše in čiščenje dvorišča, da bi s tem zlo pregnali iz božjega kraljestva. Kaljenju in pospravljanju sledi "kharid-i novruzi" (nakupovanje ob novruzu), ki je družinska zadeva, saj morajo biti vključeni vsi družinski člani, tudi otroci. Vse člane mora tako krojač znova izmeriti in jim narediti nove obleke, čevljar jim naredi nove čevlje in podobno. Že nekaj tednov pred novruzom pa si ljudje pošljejo voščilnice.

Ko se bliža pomladno enakonočje, se v glavno sobo v hiši na veliko mizo razgrne ogromno blago, nanj pa se položi sedem stvari, ki se začnejo na črko s: "sabzeh" - zelišča, ki simbolizirajo ponovno rojstvo, "samanu" - sladica, narejena iz kuhanih pšeničnih kalčkov, kar simbolizira uspešnost, "senjed" - posušena semena, ki simbolizirajo ljubezen, "sir" - česen, ki simbolizira zdravje, "sib" - jabolko, ki simbolizira lepoto, "somaq" - barvilo, ki simbolizira barvo sončnega vzhoda, in "serkeh" - kis, ki simbolizira leta in potrpežljivost.

Na mizi pa so lahko še druge stvari, na primer hijacinta, kovanci, ki predstavljajo blaginjo, tradicionalne iranske jedi, posušeni oreščki in rozine, sveče, ki predstavljajo razsvetljenost in srečo, ogledalo za čistost in iskrenost, dekorirana jajca (včasih eno jajce na enega člana družine za plodnost), posoda z zlato ribico za življenje znotraj življenja in sveta knjiga ali knjiga poezije.

Najpomembnejši običaj novruza je sicer obiskovanje sorodnikov. Otroci in mladi starši obiskujejo starejše, da bi jim tako pokazali spoštovanje. Podobno delavci obiskujejo svoje nadrejene in vodje, a obiski se morajo nujno opraviti v prvih 12 dneh novega leta. Če do obiska ne pride, je to znak globoko zakoreninjenega sovraštva s strani mladih ali zaposlenih. Obiskovalcem pa s seboj ni treba prinesti darila, nasprotno, darilo jim pokloni gostitelj. V zadnjih dneh 12-dnevnega obdobja pa starejši člani družine obiskujejo mlajše. 13. dan novega leta, imenovan "Sizdah Bedar", pa pomeni konec praznovanja novruza, hkrati pa je to tudi nacionalni praznik. Na ta dan ljudje obiščejo kakšen kraj na prostem, kot je park, da pokažejo povezanost z naravo. Mladi iz bilk trave, ki je zrasla na novo, naredijo vozle in si zaželijo, da bi se v naslednjem letu poročili.

Ob novruzu se pripravi tudi posebna hrana "sabzi polo mahi", ki je jed, sestavljena iz prekajene ribe, riža in zelišč. Postreže se jo dan pred novim letom. Ko nastopi enakonočje, pa se družinski člani objamejo in poljubijo, vodja gospodinjstva pa drugim razdeli kovance ali nove bankovce kot novoletno darilo.

Živite na Dunaju. Ste tam živeči Iranci pripravili kakšno praznovanje?
Na Dunaju bo v nedeljo potekalo nekaj praznovanj kot tudi kulturni program, v sklopu katerega bo potekal tudi iranski forum s tradicionalno glasbo in predstavitvijo običajev. V Avstriji sicer živi več kot 40.000 Irancev.

Morda veste, koliko iranskih državljanov živi v Sloveniji?
V Ljubljani živi okoli 40 Irancev.