Prepoved se nanaša na vse verske simbole, še posebej pa je omenjeno nošenje naglavnih pokrival hidžabov. Ti so bili v Bosni in Hercegovini (BiH) v času Jugoslavije in vse do osamosvojitve leta 1992 prepovedani.

Odločitev višjega sodišča je vznemirila številne muslimanke, ki nosijo naglavna pokrivala. "Hidžab - moja pravica, moj izbor," so vzklikale, ko so hodile na protestnem shodu za človekove pravice po ulicah Sarajeva.
Protest je organizirala Koordinacija bošnjaških nevladnih organizacij, v katero je vključenih okoli 50 nevladnih organizacij v BiH-u, poroča Al Džazira Balkans. Menijo namreč, da naglavna pokrivala niso le verski simbol, temveč tudi del identitete in integritete posameznice.

Odločitev sodišča so obsodili tudi številni politični in verski veljaki v državi.

"Nikomur v tej državi ni treba določati svetinj in simbolov. Naloga države in njenih institucij je, da vsem državljanom zagotovijo svobodo in vladavino prava. Neodzivnost predstavnikov mednarodnih veleposlaništev v Bosni in Hercegovini, ki sicer spremljajo izvajanje človekovih pravic, nas je presenetila. To velja tudi za določene uveljavljene nevladne organizacije, ki imajo v svojem imenovanju termin človekovih pravic. To je žalostno sporočilo, ki vpliva na to, da se na zaščito človekovih pravic gleda selektivno," je po poročanju Al Džazire Balkans sporočil predstavnik Koordinacije bošnjaških nevladnih organizacij Ismed Bećar.

V BiH-u, ki ima 3,8 milijona prebivalcev, živi okoli 40 odstotkov muslimanov, drugi so pravoslavci in katoličani.