Ameriški zvezni urad za preiskave (FBI) je svoj klub "most-wanted" ustanovil davnega leta 1950, potem ko je časopisna zgodba o znanih prestopnikih, ki jih je iskal FBI, požela tolikšno zanimanje javnosti, da se je FBI-jev vodilni J. Edgar Hoover odločil zadevo kodificirati.

Shauntay Henderson - velika šefinja ulične tolpe
Do pred kratkim edina ženska na seznamu, 24-letna Shauntay Henderson, je odrasla v socialnih blokih Charlie Parker Square v Kansas Cityju v Misuriju - kraju, ki ga je na svoji strani MySpace poimenovala kot "Killa City" (morilsko mesto). V treh letih je Shauntay obiskovala pet različnih šol, nato pa učilnico zamenjala z ulico. Do trenutka, ko je dekle pritegnilo pozornost FBI-ja, je Hendersonova postala že zloglasna voditeljica ulične tolpe 12th Street Gang, ki so jo oblasti iskale zaradi umora, sumili pa so jo še najmanj petih in vpletenosti v celo vrsto strelskih obračunov.

FBI-ju je dekle le prišlo v roke 31. marca, ko so jo prijeli manj kot 24 ur po tem, ko je pristala na Uradovem zloveščem seznamu 10 najbolj iskanih ubežnikov. Hendersonovo so obtožili nenaklepnega umora moškega, ki je bil ustreljen lanskega septembra, medtem ko je sedel v avtomobilu pred trgovino z živili.

Ruth Eisemann-Schier: ugrabiteljica bogate dedinje
Ruth Eisemann-Schier je bila prva predstavnica nežnejšega spola, ki se je pojavila na FBI-jevem seznamu. Skupaj s partnerjem Garyjem Stevenom Kristom so jo obtožili ugrabitve dedinje iz Miamija, Barbare Jane Mackle, za katero sta leta 1968 zahtevala pol milijona dolarjev odkupnine. Žrtev so našli živo v podzemni krsti in Krista so aretirali dva dni pozneje.

Eisemann-Schierjeva se je roki pravice izmuznila in bila na begu skoraj tri mesece, preden so jo ujeli marca 1969, ko se je prijavila za službo kot bolniška sestra. Priznala je krivdo zaradi ugrabitve in bila obsojena na sedem let zaporne kazni. Po štirih letih so jo pogojno izpustili in deportirali v njen rojstni Honduras.

Marie Dean Arrington: pobegla iz voda smrti
Marie Dean Arrington je bila na seznamu dve leti, po tem ko je leta 1969 pobegnila iz zapora, kjer je čakala na usmrtitev. Na smrt so jo obsodili zaradi umora pravnega pomočnika s Floride. Ta je delal za javnega branilca, ki je zaradi manjših zločinov neuspešno zagovarjal dva otroka Arringtonove.

Arringtonovi je iz ječe uspelo pobegniti s prebitjem skozi mrežo na oknu. Na prostost jo je ucvrla v pižami. Ko so jo možje postave ujeli, so ji leta 1972 zaradi pobega dosodili še deset dodatnih let, smrtno kazen pa so ji spremenili v dosmrtno zaporno kazen po tem, ko je ameriško vrhovno sodišče smrtno kazen označilo za neustavno. Arringtonova še danes prestaja kazen v zaporu na Floridi.

Angela Yvonne Davis: z univerze na beg
Angela Yvonne Davis je verjetno najslavnejša ženska, ki je pristala na FBI-jevem seznamu. Ugledna afroameriška komunistična organizatorka in profesorica filozofije je bila dejavna v pravni obrambi Georgea Jacksona, enega izmed treh temnopoltih zapornikov v kalifornijskem zaporu Soledad, obtoženega uboja belega paznika kot povračilo za smrt številnih drugih črnih zapornikov, ustreljenih na zaporniškem dvorišču.

Leta 1970 so v kalifornijski sodni dvorani poskusili osvoboditi Jacksona; štirje ljudje, vključno s sodnikom, so zaradi strelov umrli, policija je sporočila, da je bila pištola, uporabljena v incidentu, registrirana na Davisovo. Akademičarko so označili za sostorilko, jo oktobra aretirali v New Yorku in ji v Kaliforniji sodili za ugrabitev, umor in zaroto. Vseh obtožb je bila oproščena in še danes uči na kalifornijskih univerzah.

Bernadine Dohrn - pravnica, ki podtika bombe
Bernadine Dohrn je prišla na seznam leta 1970. Nekdanja navijačica in diplomirana pravnica čikaške univerze je v poznih 60. letih postala dejavna v skupini Students for a Democratic Society, ki se je razcepila v več frakcij. Skupina Dohrnove je bila znana kot The Weathermen in je zagovarjala nasilne ukrepe proti vladi ZDA. Po eksploziji v stanovanju v Greenwich Villageu, ki je ubila več Weathermenovih članov, je skupina šla v podzemlje (in postala znana kot Weather Underground), a še naprej nadaljevala promoviranje podtikanja bomb.

Dohrnovo so obtožili razgrajaštva, izgredov in zarote pri domnevnem poskusu bombardiranja v Michiganu ter številnih nasilnih demonstracij v Chicagu. Bernardine je živela na begu do leta 1980, ko sta se skupaj z možem, vodjem Weather Undergrounda Billom Ayresom, oblastem predala sama. Vlada je nekaj obtožb proti Dohrnovi opustila, ona pa je priznala krivdo telesnega napada. Po kratkem času v zaporu so jo izpustili in Dohrnova se je pridružila neki čikaški pravni firmi.

Susan Edith Saxe - študentska ubežnica
Študentka univerze Brandeis Susan Edith Saxe je bila še ena mlada radikalka, ki je leta 1970 "obogatila" FBI-jev seznam. Skupaj s Katherine Ann Power (glej spodaj) je pobegnila po bančnem ropu v Brightonu v Massachussettsu, pri čemer je eden od Susaninih sostorilcev, nekdanji zapornik, do smrti ustrelil bostonskega policista Williama Schroederja.

Saxova je bila na begu vse do leta 1975, ko so jo aretirali v Philadelphii, potem ko jo je policist prepoznal z FBI-jeve fotografije.

Katherine Ann Power - 23 let na begu
Katherine Ann Power se je na seznam uvrstila skupaj s Susan Edith Saxe, sošolko z univerze Brandeis. Dekleti sta skupaj oropali skladišče orožja častne straže Massachusettsa in banko v Brightonu. Med ropom je eden od njunih kolegov ubil policista.

Powerjeva je pobegnila in skrivati se ji je uspelo naslednjih 23 let. Pod psevdonimom Alice Metzinger se je preselila v Oregon, se tam poročila in rodila otroka. Leta 1985 jo je FBI umaknil s seznama, ker - je ni mogla najti. A leta 1993 se je sama predala oblastem in bila obsojena na 17 do 18 let zapora. Izpustili so jo leta 1999.

Donna Jean Willmott - po sledeh Bonnie in Clyda
Donna Jean Willmott je leta 1985 izginila skupaj z njenim domnevnim sostorilcem, Claudom Danielom Marksom. Par je bil na begu, potem ko je poskušal kupiti razstrelivo od FBI-jevega agenta pod krinko. Willmotova in Marks sta načrtovala osvoboditev Oscarja Lopeza, voditelja skrajne skupine iz 60. let, imenovane Armed Forces of National Liberation, iz najbolj varovanega zveznega zapora.

FBI je par uvrstil na svoj seznam leta 1987. Obtoženca sta se predala leta 1994, v zameno za priznanje obtožb, vloženih proti njima v Chicagu, pa je tožilstvo privolilo, da opusti obtožnice, vložene proti Willmottovi v Kaliforniji in Louisiani. Priznanje je kazalo, da nista ne Marks ne Willmottova nujno vedela za načrte Lopezovega bega iz zapora, oba pa sta priznala, da sta vedela, da namerava skupina uporabiti razstrelivo.

Claude Marks je bil obsojen na šest let zaporne kazni in plačilo tisoč dolarjev, Donna Jean Willmott, ki je bila najboljša maturantka tamkajšnje katoliške gimnazije, pa je bila obsojena na tri leta in 500 dolarjev.

Kaja Sajovic