"Kako naj jim verjamemo, ko ameriški vladni predstavniki pozdravljajo tiho
ubijanje velikega naroda in pritiske na življenja 83 milijonov Irancev, predvsem ženske in otroke," je dodal.

V sredo je voditelje nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je pozval k pomoči pri reševanju konflikta z Rusijo na vzhodu Ukrajine. "Vsak voditelj je soodgovoren ne le za usodo lastne države, ampak celega sveta. V globaliziranemu svetu ne obstaja nekaj, kot "vojna nekoga drugega", je dejal Zelenski. krajina si želi "zagotoviti mir na civiliziranem način", je dodal. "Moj primarni cilj je pridobiti nazaj vsa okupirana območja Ukrajine, ampak ne
za ceno življenj Ukrajincev," je povedal.

Veliko dela s prizadevanji za otoplitev odnosov med Iranom in ZDA je imel v preteklih dneh tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. V svojem nagovoru v torek se je obregnil tudi ob izjavo Donalda Trumpa, da je prihodnost namenjena domoljubom, ne globalistom. Po njegovem je mogoče združiti domoljubje z multilateralizmom. Macron se je zavzel za svetovni mir, še posebej na Bližnjem vzhodu, ter pozval Iran in ZDA k pogajanjem. Kot je dejal, pričakuje premik glede Irana, potem ko je imel v ponedeljek dvostranske pogovore z iranskim predsednikom Hasanom Rohanijem. Njuno srečanje je trajalo 90 minut. Kot je v sredo tik pred vrnitvijo v Pariz dejal Macron, je prepričan, da so srečanja na različnih v New Yorku obrodila sadove. "Zdaj je naloga Irancev in ZDA, da se zedinijo glede pogojev in sodelujejo pri vrnitvi za pogajalsko mizo." Po informacijah Reutersa, ki se sklicuje na neimenovanega iranskega uradnika, so možnosti, da bi se Trump in Rohani sestala ta teden, "nične."

Francoski predsednik je bil kritičen tudi do Poljske, češ da onemogoča evropsko soglasje za ogljično nevtralnost do leta 2050. Poljski predsednik Andrzej Duda v svojem govoru francoskega kolega ni omenil. Namestnik poljskega zunanjega ministra je to storil s priporočilom Macronu, naj neha pridigati.

Sorodna novica "Zelenost se ne začenja v pokrajini, ampak v načinu razmišljanja"

Duda je v svojem nagovoru tudi posvaril pred sodelovanjem z "agresorskimi državami", tudi da bi pridobili gospodarske koristi. Pri tem je podprl ozemeljsko celovitost Ukrajine in Gruzije in s tem uperil ost proti Rusiji, čeprav je ni posebej imenoval. Kljub krutim lekcijam iz druge svetovne vojne in napredku, ki je sledil, se svet še vedno spopada z etničnim čiščenjem in genocidom ter nasilnim spreminjanjem meja, je dejal poljski predsednik.

V torek je zbrane nagovoril tudi britanski premier Boris Johnson, ki je v govoru svaril pred prihodnostjo, kjer bi stroji vladali človeku. Med prvimi je sicer nastopila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki se je zavzela za čisto morje. V svojem govoru je izpostavila otok Zlarin, na katerem živi le 300 prebivalcev, ki so s svojim odnosom do ohranjanja okolja lahko zgled svetu, kako paziti na planet.

Greenpeace: "Bolsonaro je težava, in ne rešitev"
Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je, kot smo že poročali, svoj govor v Generalni skupščini izkoristil, da je znova poudaril, da je Brazilija suverena pri svojem odnosu do Amazonije in da lahko edina odloča o njeni usodi. "Narobe je reči, da je Amazonija del svetovne dediščine, in narobe je reči, da so naši deževni gozdovi pljuča sveta," je dejal Bolsonaro.

Ob tem je dodal, da so "senzacionalistični napadi" na njegovo vlado, ki so jih izvajali tuji mediji, okrepili brazilsko domoljubje. Kot je zatrdil, je Brazilija med državami, ki najbolj varujejo svoje okolje, za proizvodnjo hrane pa da uporablja le osem odstotkov svojega ozemlja. Nevladne organizacije je kritiziral, da želijo "njihove domorodce ohraniti na stopnji jamskih ljudi" na oddaljenih območjih, ki predstavljajo 14 odstotkov države. Po Bolsonarovih besedah bi lahko njihova življenja izboljšali, če bi začeli izkoriščati minerale v zemlji pod njihovimi bivališči. V svojo delegacijo je vključil tudi eno od prvotnih prebivalk Amazonije Ysany Kalapalo, kar je ostro obsodilo 16 plemen v njenem rodnem parku Xingu.

Okoljevarstvene organizacije so po govoru Bolsonaru očitale, da mu ni uspelo prepričati sveta, da ga skrbi za Amazonijo. Brazilski okoljski observatorij je sporočil, da njegov govor ne bo zajezil naraščajočega vala pozivov k bojkotu brazilskih izdelkov, kar bi lahko zamajalo brazilsko kmetijstvo. "Za deževne gozdove in njegove prebivalce je Bolsonaro težava, in ne rešitev," je dejal Macrio Astrini, koordinator za javno politiko v organizaciji Greenpeace Brazil.

Ob govorih svetovnih voditeljev se je v torek začel razvojni vrh ZN-a, ki bo trajal še danes. Že v ponedeljek sta bila podnebni in zdravstveni vrh, danes bo proslava 30. obletnice sprejetja Konvencije o pravicah otrok, v četrtek bosta na vrsti dialog na visoki ravni o financiranju za razvoj kakor tudi srečanje na visoki ravni za promocijo mednarodnega dne za popolno odpravo jedrskega orožja. V petek pa bodo na vrsti majhne otoške države in njihov razvoj.