107-letna Viole Fletcher je še danes pretresena nad pokolom, izvedenim pred stotimi leti. Foto: AP
107-letna Viole Fletcher je še danes pretresena nad pokolom, izvedenim pred stotimi leti. Foto: AP

"Tulsa je eden najbolj v nebo vpijočih primerov ameriškega rasizma in izkrivljanja zgodovine. Za oboje številni v Ameriki trdijo, da ne obstaja. Obstajali so in obstajajo premožni temnopolti Američani. A po vsakem koraku naprej je sledil udarec temnopolti skupnosti, ki je otežil njen razvoj: po odpravi suženjstva segregacija, po segregaciji zaostritve področne zakonodaje po posameznih zveznih državah, na primer volilne, kar se dogaja prav zdaj," je za Radio Slovenija poročal RTV-jev dopisnik iz ZDA Andrej Stopar.

Naftno mesto Tulsa je imelo leta 1921 takrat najbolj cvetočo temnopolto sosesko v ZDA Greenwood, ki so ji rekli kar temnopolti Wall Street. Nemiri v tej soseski, ki je bila popolnoma uničena, so izbruhnili 31. maja, ko je 19-letni temnopolti Dick Rowland, ki se je preživljal s čiščenjem čevljev, odšel v edino stranišče, ki je bilo takrat v središču Tulse v eni od zgradb na voljo temnopoltim prebivalcem.

Dvigalo v zgradbi je upravljala 17-letna belopolta Sarah Page. Še danes pa kljub preiskavi ni jasno, kaj natančno se je zgodilo. Najstnica je zakričala, Rowland je zbežal iz dvigala in se skril pri sorodnikih. Tam so ga pozneje aretirali in odpeljali v pripor. Kot se je izkazalo pozneje, bolj zaradi njegove varnosti kot česa drugega.

Ni znano, kaj natanko se je zgodilo v dvigalu

Policijska preiskava je ugotovila, da se ni zgodilo nič neprimernega. Rowland naj bi se najverjetneje spotaknil in pri tem stopil dekletu na nogo. Vendar pa so se med belopoltimi hitro razširile govorice, da je temnopolti fant napadel belko, lokalni časopis pa je naslednje jutro izšel z naslovom "Zgrabimo črnca, ker je napadel belko v dvigalu".

Pred sodiščem se je zbrala množica razjarjenih belcev, ki so hoteli Rowlanda linčati, a prišla je večja skupina temnopoltih veteranov prve svetovne vojne in vnel se je spopad.

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek v razglasu zapisal, da se ZDA zavezujejo, da pokol ne bo nikoli pozabljen. Foto: AP
Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek v razglasu zapisal, da se ZDA zavezujejo, da pokol ne bo nikoli pozabljen. Foto: AP

Belcev je bilo več, po spopadu pred sodiščem pa so se odpravili nad Greenwood in ga popolnoma uničili. Temnopolte prebivalce so pobijali, zažigali in rušili cerkve, plenili ter uničevali hotele, restavracije in druge lokale ter stanovanjske hiše. Celo iz letal so metali zažigalne bombe.

Trupla ubitih so metali v reko Arkansas in množične grobove. Točno število žrtev tako ne bo znano nikoli.

Pokol je prekinil šele prihod nacionalne garde.

Potrjenih 39 mrtvih, neuradno okoli 300

Preiskovalna komisija Oklahome je leta 2001 na podlagi poročil o obdukcijah potrdila 39 mrtvih, od tega 26 temnopoltih in 13 belcev, vendar je ocenila, da je bilo mrtvih verjetno okoli 300, med njimi le več deset belcev.

Rowlanda sta nato belski šerif Tulse in eden od dveh temnopoltih policistov v mestu odpeljala iz pripora nekam na varno. Domnevno v Kansas City, kamor je odšla tudi Sarah Page, ki naj bi imela po izpovedih prič razmerje z Rowlandom. Tega leta 1921 v Tulsi oziroma po večini ZDA ni bilo mogoče priznati brez hudih posledic.

100 let od rasističnega pokola v Tulsi

Biden izdal razglas k počastitvi spomina na pokol

"Pred 100 leti je nasilna supremacistična drhal napadla, zažgala in uničila 35 mestnih blokov v cvetoči soseski Greenwood v Tulsi. Družine in otroke so hladnokrvno pobijali. Zažigali so domove, lokale in cerkve. Pobitih je bilo 300 temnopoltih Američanov, 10.000 pa jih je ostalo brez domov in premoženja," je v ponedeljek sporočil ameriški predsednik Joe Biden in izdal poseben razglas s pozivom k počastitvi dneva spomina na pokol. Ob tem je pozval Američane, "naj razmišljajo o globokih koreninah rasnega nasilja v državi in se zavežejo k izkoreninjenju sistemskega rasizma".

Navedel je besede ene od treh še živečih preživelih pokola, 107-letne Viole Fletcher, ki je pred kratkim pričala v kongresu in dejala, da nasilja ne bo nikoli pozabila: "Še vedno vidim, kako streljajo na temnopolte, kako ležijo trupla na ulici. Še vedno voham dim in vidim ogenj. Še vedno slišim letala, krike. Pokol doživljam vsak dan in naša država bo morda zgodovino pozabila, vendar je sama ne morem".

V ponedeljek je bila v Tulsi posebna slovesnost pred zidom žalovanja pri metodistični in episkopalni cerkvi Vernon, ki so se je udeležili aktivisti za državljanske pravice. Ta cerkev je bila v času pokola v gradnji in so jo uničili, vendar so jo pozneje zgradili do konca in je danes simbol odpora temnopoltih Američanov proti rasističnemu nasilju.