Ob tem je zavrnil tudi poziv Arabske unije k odstopu sirskega predsednika Bašarja Al Asada in zatrdil, da so sirski državljani tisti, ki imajo v rokah usodo vlade.

Kot je še poudaril Makdisi, Sirija morebitnih zalog kemičnega orožja ne bo nikoli uporabila proti lastnemu ljudstvu. Bodo pa ob morebitnem napadu iz tujine generali odločili, kdaj in kako bodo uporabili tovrstno orožje, je dodal.

V zadnjem času se namreč krepijo bojazni, da je pripravljen režim predsednika Bašarja Al Asada za zadušitev upora, ki v državi traja že več kot 16 mesecev, uporabiti tudi kemično orožje, potem ko so se pojavile vesti o premikih tega orožja po državi.

Kemično orožje v napačnih rokah?
Jordanski kralj Abdulah II. je tako opozoril, da bi lahko ob morebitnem izbruhu vsesplošne vojne kemično orožje prišlo v roke skrajnežev, vključno s posameznimi uporniškimi skupinami. Podobno je tudi Izrael v nedeljo izrazil zaskrbljenost, da bi lahko po morebitnem zlomu Al Asadovega režima sirsko kemično orožje prišlo v napačne roke.

Kot je poudaril izraelski obrambni minister Ehud Barak, Izrael ne bo dovolil, da bi sirsko kemično orožje prišlo v roke radikalnih islamističnih skupin, kot so na primer libanonski šiiti ali gibanje Hezbolah.
"Varni izhod"
Arabska liga naj bi na izrednem sestanku o Siriji dosegla dogovor o "varnem izhodu" Al Asada iz države, a le, če bo ta odstopil. Tako je za CNN zatrdil neimenovani visoki predstavnik Arabske lige po peturnem izrednem sestanku te politične zveze arabskih držav. Kljub temu pa je bil katarski zunanji minister, šejk Hamad bin Kalif Al Tani, po sestanku na novinarski konferenci bolj redkobeseden: ''Dosegli smo soglasje o tem, da se mora oblast v Siriji spremeniti. Sirsko opozicijo in Svobodno sirsko vojsko smo pozvali k oblikovanju vlade narodne enotnosti.''

Medtem pa se nasilje nadaljuje v dveh največjih sirskih mestih, v prestolnici Damask in v Alepu. Sirska vojska je v nedeljo izvedla silovit napad na četrt Barzeh v Damasku. Napad vodi četrta brigada sirske vojske pod vodstvom brata sirskega predsednika Bašarja Al Asada Maherja, ki naj bi imel na razpolago tudi bojne helikopterje, so še sporočili iz Sirskega observatorija za človekove pravice.
Prav tako je v nedeljo vladnim silam v okviru akcije "čiščenja Damaska teroristov" uspelo "očistiti" četrt Kabun. Sirska televizija je v podporo navedbam Sane predvajala posnetke trupel, orožja, telekomunikacijske opreme in denarja, domnevno zaseženega po osvojitvi Kabuna.

Na sirski državni televiziji je ministrstvo za informiranje v nedeljo zvečer objavilo "pomembno sporočilo", in sicer da naj bi zahodne sile in "nekateri zavezniki v Arabski ligi" nameravali prestreči frekvence televizije in javnost napačno obveščati o vojaških napadih, obrambi in o tem, da naj bi določena mesta padla v roke upornikov. Pod prisilo naj bi poročali ugrabljeni sirski novinarji, je zapisal CNN.
Nasilje v Siriji je od začetka upora proti predsedniku Al Asadu po navedbah observatorija za človekove pravice zahtevalo življenja najmanj 19.106 ljudi, od tega 13.296 civilistov in oboroženih upornikov, 4.861 vojakov Al Asadove vojske in 949 borcev proti režimu iz vrst dezerterjev.

Zunanji ministri EU-ja z novimi ukrepi proti Siriji ...
Potem ko sta Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu Združenih narodov prejšnji teden znova onemogočili sprejetje resolucije o odločnejšem mednarodnem ukrepanju proti sirskemu režimu, bodo danes zunanji ministri EU-ja v Bruslju odločali o novem, že sedemnajstem krogu sankcij proti Al Asadovemu režimu.

Ministri bodo tokrat na kazenski seznam uvrstili še najmanj 26 Al Asadovih sodelavcev in eno podjetje ali dve. Sankcije vključujejo prepoved potovanja v EU-ju in zamrznitev premoženja. Prav tako bodo zaostrili embargo na izvoz orožja v Sirijo, ki je bil sprejet maja lani. Tokrat bodo jasno opredelili pravila, da je mogoče v pristaniščih, na letališčih in v teritorialnih vodah članic EU-ja pregledati vsako ladjo ali letalo na poti v Sirijo, za katero obstaja sum, da prevaža orožje.
Zasedanja v Bruslju se bo udeležil tudi minister Karl Erjavec, ki se bo poleg tega s kolegi iz Hrvaške, Italije in Grčije pogovarjal o jadransko-jonski strategiji.

... notranji ministri EU-ja pa o problematiki beguncev
Notranji ministri pa bodo v glavnem mestu Cipra, Nikoziji, na neformalnem sestanku razpravljali o vprašanju vse številnejših beguncih iz Sirije - od julija letos jih je v Jordanijo, Libanon, Irak in Turčijo pribežalo več kot 100.000.

EU do zdaj sicer ni bil pod občutnim pritiskom, a se je treba pripraviti na morebitno preusmeritev migracijskih tokov, opozarjajo v ciprskem predsedstvu. Za Ciper, majhno otoško državo v neposredni bližini Sirije, ki ima izkušnjo z navalom beguncev med libanonsko krizo, je priprava na vse mogoče scenarije izjemno pomembna.
Največ prosilcev je iz Afganistana, Rusije, Pakistana, Iraka in tudi Srbije
Poleg tega bo Evropska komisija predstavila poročilo o priseljevanju in azilu, ki kaže na precejšnje povečanje števila prošenj za azil lani, ko se je zgodila arabska pomlad. Leta 2011 so članice EU-ja dobile 303.000 prošenj za azil, leta 2010 pa 259.000. Največ prosilcev je iz Afganistana, Rusije, Pakistana, Iraka in tudi Srbije. Največ prošenj so prejele Francija, Nemčija, Italija, Belgija in Švedska. Po številu prebivalcev države pa so največ prošenj dobili Malta, Luksemburg, Švedska, Belgija in Ciper.