Slovenija je zdrsnila iz elitne kategorije popolnih demokracij. Foto:
Slovenija je zdrsnila iz elitne kategorije popolnih demokracij. Foto:
Parlament
Slovenci smo razočarani nad političnimi institucijami. Foto: Bobo

Analitični oddelek založniške skupine Economist, Economist Intelligence Unit, je skrčil seznam držav s popolno demokracijo, s katerega so poleg Slovenije izpadle še Italija, Francija in Grčija, ki se zdaj uvrščajo med nepopolne demokracije. Blizu izpada iz kategorije popolnih demokracij so ZDA in Velika Britanija.

Med vsemi državami sveta je bila Slovenija leta 2008 po kriteriju demokratičnosti uvrščena na 30. mesto, letos je med 167 državami zasedla 32. mesto. Ocenjevalci so dobro oceno namenili slovenskemu volilnemu procesu in stanju političnega pluralizma (9,58 od najvišje ocene 10). Slabše je bila Slovenija ocenjena pri državljanskih svoboščinah (8,82), funkcioniranju vlade (7,14) in državljanski politični participaciji (6,67), najslabše pa je ocenjena slovenska politična kultura (6,25). Skupna oziroma splošna ocena Slovenije je 7,69.

Nezadovoljstvo s politično elito
Slovenija je bila pred dvema letoma ob Češki edina država iz vzhodne Evrope, ki se je uvrščala med popolne demokracije. Slovenija svojo relativno dobro mesto dolguje dobri oceni volilnega procesa in državljanskim svoboščinam - v teh dveh kategorijah se lahko dobro primerja z nekaterimi bolj uveljavljenimi kategorijami, piše v poročilu Democracy index 2010: Democracy in retreat (Demokracija v umikanju).

Po drugi strani pa politična participacija v Sloveniji upada, v državi pa obstaja splošna apatija in nezadovoljstvo s politično elito, so še opazili analitiki. V zadnjih letih je opaziti oster padec javnega zaupanja v politične institucije (politične stranke, vlado in parlament). Le tretjina Slovencev je zadovoljnih z delovanjem demokracije v Sloveniji, kar je veliko nižji delež kot v kateri koli drugi zahodnoevropski državi.

Napredovali le Gana in Mali
Med popolne demokracije je letos uvrščenih 26 držav, med nepopolne 53, med hibridne režime 33 držav, avtoritarnih režimov pa je po svetu 55. Po oceni analitikov je najbolj demokratična država na svetu Norveška, ki ji sledijo Islandija, Danska, švedska, Nova Zelandija, Avstralija, Finska, Švica, Kanada in Nizozemska. Na drugem koncu spektra - med najbolj avtoritarnimi režimi, ki vladajo več kot tretjini vsega svetovnega prebivalstva - se je na vrh uvrstila Severna Koreja pred Čad, Turkmenijo, Uzbekistan, Mjanmar, Srednjeafriško republiko, Savdsko Arabijo, Ekvatorialno Gvinejo, Iran in Libijo.

Napredek v demokratičnosti sta v zadnjih dveh letih dosegli le Gana in Mali, ki sta iz kategorije hibridnih režimov napredovali med nepopolne demokracije.