Rusija zahteva izročitev Čečena Ahmeda Čatajeva od leta 2003. Foto: Reuters
Rusija zahteva izročitev Čečena Ahmeda Čatajeva od leta 2003. Foto: Reuters
Čatajev je bil zaradi posedovanja orožja večkrat aretiran v protiterorističnih akcijah v različnih evropskih državah. Foto: Reuters
Na turškem mednarodnem letališču Atatürk je bilo ubitih 44 ljudi. Foto: Reuters
Poostrena varnost na letališču Atatürk. Foto: Reuters

Turška agencija Anadolu je poročala, da sta bila dva od treh samomorilskih napadalcev na letališču identificirana kot Rusa Rakim Bulgarov in Vadim Osmanov. Turške oblasti informacije niso komentirale, dejale so le, da imajo forenziki težave pri identifikaciji treh samomorilskih napadalcev, ki so se razstrelili. Še pred tem je turški uradnik dejal, da naj bi bili napadalci ruske, uzbekistanske in kirgiške narodnosti.

Turška policija je v petek v Carigradu odvzela prostost 11 ljudem na osnovi suma, da so člani Islamske države (IS) - ta naj bi bila povezana z napadom na letališču, čeprav odgovornosti ni prevzel še nihče. Agencija Anadolu še poroča, da naj bi bilo do zdaj pridržanih 24 ljudi, česar policija uradno še ni potrdila.

Rusija zahteva njegovo odločitev od leta 2003
Provladni časopis Yeni Safak je poročal, da naj bi bil glavni osumljenec najbolj smrtonosnega napada v Turčiji Čečen Ahmed Čatajev, ki je bil na seznamu teroristov tako Združenih narodov kot ZDA.

Ruske tajne službe so Čatajeva označile za glavnega rekruterja borcev IS-ja v Rusiji in EU-ju januarja letos. "Ahmed enoroki", kot naj bi ga klicali, saj je eno roko izgubil v boju z ruskimi silami v čečenski vojni, je nato pobegnil iz Rusije in leta 2003 dobil azil v Avstriji - vse od takrat Rusija zahteva njegovo izročitev.

Pridobitev azila v evropski državi je pomenilo, da se je Čatajev lahko prosto gibal po vseh evropskih državah kot tudi po državah nekdanje Sovjetske zveze.

Čatajev večkrat aretiran
Leta 2008 so Ahmeda Čatajeva zaradi posedovanja orožja aretirali na Švedskem in obsodili na eno leto zaporne kazni. Rusija ga je takrat uvrstila na Interpolov seznam iskanih oseb.

Po izpustitvi je bil znova aretiran, in sicer v Ukrajini. Obtožnica ga je bremenila posedovanja materiala za izdelavo bombe. Rusija je znova zahtevala njegovo izročitev, a je 14. januarja 2010 humanitarna organizacija Amnesty International nasprotovala tej odločitvi in prosila ukrajinske oblasti, naj ga ne izročijo Rusiji, saj "obstaja strah, da bi ga tam lahko mučili in bi bil izpostavljen drugim ostrim kršitvam človekovih pravic".

Leta 2011 so ga znova aretirali, in sicer na bolgarsko-turški meji. Prošnja ruske policije o izročitvi je bila znova zavrnjena, saj se je Bolgarija sklicevala na njegov status prosilca za azil. Leto pozneje je bil v protiteroristični akciji aretiran v Gruziji zaradi nezakonitega posedovanja orožja. Rusija znova zahteva njegovo izročitev, ki je bila znova zavrnjena. V Gruziji je bil v spopadu skrajnih islamskih sil in ruske vojske ranjen, zaradi česar so mu morali amputirati še nogo.

Gruzijske oblasti so ga aretirale zaradi posedovanja orožja, kar je zanikal. Oblasti so ga uporabile kot mediatorja s skrajneži, sodišče pa ga je januarja 2013 izpustilo in oprostilo krivde.

Leta 2015 naj bi Ahmed Čatajev odšel v Sirijo, kjer se je pridružil borcem Islamske države. Na seznam teroristov so ga zaradi tega uvrstili tudi ZDA in Združeni narodi, torej šele 12 let po tem, ko je Rusija prvič zahtevala njegovo izročitev.