Anketo je izvedel turški inštitut Konda, ki se ukvarja predvsem s področjem javnega mnenja o temah, kot so nacionalizem, naglavna ruta, politična pripadnost in podobno.

Glede na ugotovitve raziskovalcev se je ob tem zmanjšalo število tudi prebivalcev, ki čutijo pripadnost islamu, in sicer s 55 na 51 odstotkov, povzema nemški portal Deutsche Welle. Turški direktorat za verske zadeve Diyanet je leta 2014 sicer oznanil, da se ima 99 odstotkov prebivalcev Turčije za muslimane. Tudi zaradi tega je anketa omenjenega inštituta sprožila razgreto javno razpravo.

Teolog Cemil Kilic meni, da sta obe številki pravilni. Čeprav je 99 odstotkov turških prebivalcev muslimanov, številni vero prakticirajo le v kulturnem in sociološkem smislu. Kot je dejal, gre prej za muslimane po kulturi kot po duhovnosti. Če pa bi upoštevali le ljudi, ki dejansko prakticirajo islam, "pa ni mogoče več kot 60 odstotkov ljudi obravnavati kot muslimane".

"V Turčiji vlada verska prisila," je medtem ugotovitve preiskave komentiral 36-letni računalničar Ahmet Balyemez, ki je že več kot deset let ateist, čeprav je sam odrasel v zelo verni družini.

Je razlog teokratska politika Erdogana?

Po mnenju opazovalcev bi bilo porast ateizma v Turčiji mogoče pripisati vse bolj teokratski politiki predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki je na premierskem oziroma predsedniškem položaju že 16 let.

Turške oblasti pod njegovo vladavino islam vse bolj izkoriščajo za upravičevanje svojih politik. Ljudje pa po mnenju teologa Kilica ne želijo takšne religije in takšne uradne oblike pobožnosti.

Takšno mnenje ima tudi vodja vodilnega turškega združenja ateistov Selin Ozkohen. Želja, da ustvari celo generacijo pobožnih muslimanov, se je Erdoganu v več pogledih izjalovila, je prepričana.

Selin Ozkohen je omenila tudi spodleteli državni udar v Turčiji poleti leta 2016. Oblasti so namreč zanj okrivili privržence turškega klerika Fethullaha Gülena, ki je bil nekdaj tesni zaveznik Erdogana. Ta udar je bil spopad med dvema verskima skupinama, sledile pa so Erdoganove obsežne čistke. "Ljudje so to opazili in se zato začeli oddaljevati. Tisti, ki o tem razmišljajo racionalno, se obračajo k ateizmu," je poudarila Selin Ozkohen.

Vlada po njenih besedah kljub temu, da si vse več ljudi tudi javno upa priznati, da so ateisti, državljane še vedno sili, da se uklonijo verskim pravilom, kot si jih zamišlja. "Pritisk se vrši v soseskah in mošejah. Najvidnejši znak tega pa je to, da so šolarji tudi v letu 2019 primorani hoditi k verouku," je dodala.