SMO še ugotavlja, da je bilo obdobje med letoma 2014 in 2019 najtoplejše, odkar spremljajo te podatke. V istem obdobju se je višanje morske gladine občutno povečalo, izpusti ogljikovega dioksida pa so dosegli nove ravni.

Prizadevanja za zmanjševanje teh izpustov se morajo takoj okrepiti, še sporoča SMO.
Kot poroča BBC, poročilo organizacije poudarja, da so se svetovne temperature od leta 1850 povišale za 1,1 stopinje Celzija, med letoma 2011 in 2015 pa za kar 0,2 stopinje. To je posledica izpustov ogljika, ki so se med letoma 2015 in 2019 povečali za 20 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi petimi leti.

BBC še piše, da je morda najbolj skrb vzbujajoč podatek o dvigu morske gladine. Povprečen dvig po letu 1993 do zdaj je 3,2 milimetra na leto, med majem 2014 in letošnjim letom pa je gladina narasla za pet milimetrov na leto. V 10-letnem obdobju med 2007 in 2016 se je gladina v povprečju dvignila za okoli štiri milimetre vsako leto.

Generalni sekretar SMO-ja Petteri Taalas je dejal, da jih skrbi oster upad količine ledu na Antarktiki in na Grenlandiji, kar bo povzročilo dodatno višanje gladine v prihodnosti. Taalas opozarja, da višanje morske gladine in silovite tropske nevihte vodijo v "humanitarne in gospodarske katastrofe", kot po njegovih besedah kažeta nedavna primera Bahamov in Mozambika.

Sorodna novica "Zahtevamo pravico do dihanja"

Poročilo poudarja tudi nevarno segrevanje oceanov.

Brian Hoskins, profesor meteorologije na Univerzi v Readingu, je dejal, da se podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, pospešujejo v "zelo nevarni smeri". Po njegovih besedah bi morali poslušati otroke, ki protestirajo po svetu in zahtevajo takojšnje odločne ukrepe. Človeštvo mora tako po eni strani hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, po druga pa se začeti prilagajati na neizogibne spremembe podnebja.

Guterres poziva k ukrepom, ne besedam

V ponedeljek bo v New Yorku potekal enodnevni vrh ZN-a o podnebnih spremembah. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je dejal, da je namen vrha sprejeti ukrepe, ne pa zgolj govoriti. "Voditeljem sem dejal, naj ne pridejo z lepo zvenečimi govori, ampak s konkretnimi zavezami," je dejal.

Na odprtju vrha bo govorila tudi švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg, sledilo pa naj bi ji okoli 60 državnih voditeljev. Države naj bi oznanile nove ukrepe za omejevanje vzrokov segrevanja.

Guterres je države pozval, naj se zavežejo k ničnim izpustom do leta 2050 in zmanjšanju subvencij za fosilna goriva ter prenehanju gradenj elektrarn na premog.

Med državami, ki se vrha ne bodo udeležile, so Avstralija, Japonska, ZDA, Brazilija in Savdska Arabija.

Svetovna meteorološka organizacija medtem opozarja, da je "zelo pomembno", da se zmanjšajo izpusti toplogrednih plinov, saj da je to ključno, če želimo omejiti podnebne spremembe in doseči cilje, zadane s pariškim podnebnim sporazumom. "Da preprečimo povišanje svetovne temperature za več kot dve stopnji Celzija glede na predindustrijsko stopnjo, morajo biti naše ambicije trikrat večje. Če pa želimo rast temperatur omejiti na 1,5 stopinje, pa moramo napore povečati za petkrat," je dejal Taalas iz SMO-ja.