"Borut Pahor je novi predsednik Slovenije in je z današnjo prepričljivo zmago v drugem krogu volitev osvojil politični hat-trick: kot edini v zgodovini države je bil namreč predsednik državnega zbora in predsednik vlade, zdaj pa bo še predsednik države," piše Jutarnji list. Hrvaški dnevnik ob tem ugiba, da bi bil eden izmed razlogov za rekordno nizko volilno udeležbo lahko snežni metež, ki je zajel Ljubljano na dan volitev, ne izogne pa se tudi napetemu družbenem ozračju, prežetemu z vsesplošnim nezadovoljstvom nad politiko.

Jutarnji ob tem ne pozabi poudariti, da čeprav sta bila oba kandidata v drugem krogu predstavnika levice, pa se je "Pahor v kampanji predstavljal kot kandidat političnega centra, ki bi lahko zedinil vse politične opcije, zaradi česar ga podpira tudi velik del desnih strank iz vladajoče koalicije Janeza Janše".
Ob tem hrvaški časnik še navaja izjave naključnih volivcev - desni so jim Pahorja opisali kot "manj slabo izbiro", levi pa glas za Pahorja razumejo kot glas za Janšo. Nekateri, s katerimi je govorila hrvaška novinarka, so celo prostodušno priznavali, da bodo volili Pahorja, ker je "lep", ni pa šlo tudi brez omenjanja "stricev iz ozadja".

O ljudski vstaji
Slovenske volitve so med glavne novice uvrstili tudi avstrijski mediji, ki so bitko med Pahorjem in Türkom postavili v luči protestov, rekordno nizko udeležbo pa označili kot odsev trenutne politične krize v državi. ORF zmago Pahorja označuje za presenetljivo, tudi za to, ker je podprl Janšev nepriljubljeni varčevalni sveženj. ORF zmago Pahorja opisuje kot njegovo veliko vrnitev, saj da je bila pred komaj letom dni njegova vlada strmoglavljena. Tudi oni izpostavljajo politični hat-trick in "ljudsko vstajo" proti korupciji, s katero je prežeta slovenska politika.

Die Kurier piše, da je "Pahor lahko računal na glasove konservativcev, za katere je bil manjše zlo kot dosedanji predsednik Danilo Türk", Die Standard pa, da "v slovenski vladajoči koaliciji računajo, da bo Pahor kot predsednik pripomogel k premagovanju razlik med desnico in levico, da bi država našla izhod iz krize".

Srbski b92 je ob podobnih navedbah izpostavil še pozive prek družbenih omrežij, da volivci v znak državljanske nepokorščine in zavrnitve obeh kandidatov oddajo neveljavne glasovnice. Ob tem se sklicujejo še na (desne) analitike, ki poraz Danila Türka vidijo kot "poraz stare levice, s katerim bosta končno umrla moč in mit stare garde Milana Kučana".

O Pahorjevi zmagi sta poročala oba osrednja italijanska časnika La Repubblica in Corriere della Sera, čeprav precej skromno. V La Repubblici so navedli, da si je Pahor pridobil zaupanje levice in desnice ter da se je predstavil kot povezovalni predsednik. Časnik je precej več prostora volitvam v Sloveniji namenil v napovedi drugega kroga volitev. V njem je med drugim zapisal, da je bila Slovenija pred petimi leti učbeniški primer uspeha, zdaj pa je razbesnjena in razočarana ter gre na volitve pod vtisom protestov.

Jezno ljudstvo
Slovenskim predsedniškim volitvam so se posvetili tudi taki vplivni mediji kot BBC, Washington Post, Le Monde, El Pais in Al Džazira.

BBC se je skoraj bolj kot "prepričljivi" Pahorjevi zmagi posvetil petkovim pretestom v prestolnici, ki jih še vedno sicer napačno interpretira kot proteste proti varčevalnim ukrepom v luči finančne krize. Pahorjevo zmago BBC-jev novinar pripisuje (tudi) slabi volilni udeležbi, ravnodušnost volivcev pa da odseva "ljudsko jezo nad gospodarsko predstavo Slovenije".

Washington Post, ki svoj članek povzema po agenciji AP, poroča o kipečem nezadovoljstvu v "tej majceni, navadno mirni alpski državi, ki drvi v nestabilnost". Kot BBC tudi AP proteste zreducira na jezo nad gospodarskim stanjem in varčevalnimi ukrepi. "Čeprav je mesto predsednika v glavnem protokolarno, bo izvoljeni voditelj igral pomembno vlogo v času, ko je država soočena z bolečimi gospodarskimi reformami," piše Washington Post.

Le Monde piše, da je pred Pahorjem težka naloga združiti desnico in levico za izhod iz krize in da "predsedniška kampanja med prvim in drugim krogom sicer ni zbudila večjega zanimanja pri Slovencih, ki jih bolj skrbijo brezposelnost in varčevalni ukrepi". "Kriza je nekdanjo vzorno učenko med vzhodnoevropskimi državami hudo prizadela in povzroča čedalje večje nezadovoljstvo med ljudmi," še navaja francoski časnik.

Da so slovenski volivci očitno nezadovoljni s politiko in politiki, ugotavlja tudi španski El Pais, ki ob tem izpostavlja rekordno nizko udeležbo.

Ponovno o stricih iz ozadja
Za Al Džaziro pa je politični analitik Davor Gjenero dejal, da je Pahorjevo prostovoljno delo med kampanjo eden izmed razlogov za zmago, kot drugi dejavnik pa navedel to, da je "od začetka deloval kot človek, ki povezuje, ne pa razdvaja". "Pahorjeva kampanja je bila dobro strukturirana, Türk pa je svojo kampanjo vodil precej manj učinkovito, zato je razlika v številu glasov tako velika," meni Gjenero.

Ob tem je proteste interpretiral kot odraz visoke stopnje nezadovoljstva prebivalcev: "Lahko pa predpostavljamo še nekaj - da protesti niso tako spontani, ampak da za njimi obstajajo neki strici iz ozadja. Pahor je govoril o Milanu Kučanu, a v njih lahko prepoznamo različne politične vrste in predpostavljam, da so slovenski volivci presodili, da se je z njimi skušalo manipulirati, zato so tudi tako politično resignirani."