Begunci, ki se podajajo na tvegano pot čez Sredozemlje, vse pogosteje do Evrope potujejo po vzhodni balkanski poti, ki se začenja v Turčiji, od koder se dnevno okoli dva tisoč beguncev prebije na bližnje grške otoke. Grčija se tako od novega leta spopada z veliko večjim številom prišlekov: v prvih sedmih mesecih je na otokih pristalo okoli 124.000 beguncev in migrantov, kar pomeni porast za kar 750 odstotkov v primerjavi z lani.

Odslužene ladje za pot v obljubljeno Italijo
Po navedbah predstavnika IOM-a Joela Millmana glavni razlog za to leži v turškem posredovanju proti poskusom tihotapcev z ljudmi, da z velikimi odsluženimi tovornimi ladjami, tako imenovanimi "ladjami duhov" migrante pošiljajo v Italijo. Proti koncu preteklega leta so namreč trgovci na odlagališčih za železo začeli kupovati odslužene ladje, ki so jih napolnili z večinoma sirskimi ubežniki in jih brez posadke na krovu prek GPS-navigacije usmerili proti Italiji, ki so jo običajno tudi dosegle.

Takšna pot je povečala pričakovanja za relativno varno pot do Italije, ki velja za najlažjo vstopnico v Evropo. "Kot smo ugotovili, je v Turčiji veliko (predvsem) Sircev, ki čakajo na eno takšnih potovanj, saj imajo migranti tako neposredno povezavo z Italijo, pa še ladje veljajo za varnejše kot potovanje s čolni, ki se odpravljajo denimo iz Libije," je pojasnil Millman.

Turčija zaustavila "ladje duhov"
Ponekod so trgovci za migrante najemali tudi prenočitve v hotelih, kjer naj bi počakali na potovanje naprej, a so nato tam ostali več mesecev, saj je Turčija tihotapcem blokirala dostop do ladij. Na tisoče ljudi, ki so trgovcem že plačali pot v Italijo, je tako obtičalo v Turčiji, brez možnosti, da bi prispeli na svoj cilj, in brez povračila denarja. Zdaj številni privolijo v kompromis - trgovci jih z gumenjaki spravijo do Grčije, ki je precej bližje. In posledično na plažah grških otokov vsak dan pristane vsaj tisoč beguncev.

Po sedmih mesecih so že prekosili lanski rekord
"Svet se sooča z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, Evropa pa mora prispevati svoj delež, da bomo lahko to krizo rešili na civiliziran način," je v Bruslju poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Ob tem je izpostavil slabe razmere v Grčiji, na Madžarskem, pa tudi v Franciji.

Komisar Avramopulos je komentiral poročilo IOM-a, da je prek Sredozemskega morja letos v Evropo prišlo že kakih 239.000 beguncev, ki bežijo pred revščino in konflikti. Po navedbah organizacije s sedežem v Ženevi je tako letos v Južno Evropo že prišlo več migrantov kot v celotnem lanskem letu, ko so jih našteli 219.000, kar je bila rekordna številka za migracije prek Sredozemlja. Večina jih je priplula s čolni na obale Italije in Grčije, medtem ko jih je v Španijo in na Malto letos prišlo le manjše število.

Grkom pol milijarde za reševanje krize
Avramopulos se je v četrtek v Atenah sešel z več grškimi ministri, saj je grška vlada zaprosila Evropsko komisijo za dodatno pomoč. Poleg tega bodo Atene sprožile mehanizem civilne zaščite Evropske unije. Skupno naj bi Grčija od EU-ja do leta 2020 prejela 474 milijonov evrov pomoči za soočenje z begunsko krizo. Ko bodo v Grčiji vzpostavili pristojne oblasti za to vprašanje, bi lahko po besedah komisarja v štirih do petih dneh dobili prvi del pomoči v vrednosti 30 milijonov evrov.

Ograje vseeno niso rešitev za EU
Italiji in Grčiji kot državama, ki sta najbolj izpostavljeni migracijskim pritiskom, se je po besedah Avramopulosa pridružila še Madžarska. Po njegovih besedah je tja zgolj v zadnjem mesecu dni prispelo 35.000 prebežnikov. Pojasnil je, da je Budimpešta Bruselj zaprosila za osem milijonov evrov pomoči, prošnjo pa bodo nemudoma obravnavali.

Madžarska za zajezitev vala beguncev sicer trenutno gradi ograjo na meji s Srbijo. "Komisija ne zagovarja ograj," je glede tega poudaril Avramopulos in dodal, da Bruselj spodbuja članice, naj namesto ograj raje izberejo alternativne rešitve.