Donald Trump je bil v predvolilnem boju na strani t. i. podnebnih skeptikov, ki ne verjamejo, da je človek kriv za podnebne spremembe, zato je okoljevarstvenike skrbelo, da bo odstopil od podnebnega sporazuma, podpisanega v Parizu. Foto: Reuters
Donald Trump je bil v predvolilnem boju na strani t. i. podnebnih skeptikov, ki ne verjamejo, da je človek kriv za podnebne spremembe, zato je okoljevarstvenike skrbelo, da bo odstopil od podnebnega sporazuma, podpisanega v Parizu. Foto: Reuters
Al Gore ob prihodu v Trump Tower na Manhattnu, kjer vodi Trump pogovore z visokimi predstavniki do selitve v Belo hišo 20. januarja. Foto: Reuters
Da bo Trumpovo predsednikovanje neprecedenčno kaže tudi angažma njegovih ožjih družinskih članov, ki jim je namenil ključne položaje v svoji tranzicijski ekipi. Velik vpliv nanj imata tako njegova hčerka Ivanka Trump in njen soprog Jared Kushner. Foto: Reuters
V teoriji elektorji lahko svojega glasu ne oddajo kandidatu, ki je zmagal v njihovi zvezni državi, čeprav se kaj takega res redko zgodi. Foto: Reuters

Gore, nesojeni demokratski predsednik, ki je leta 2000 izgubil proti Georgeu W. Bushu, je 90-minutno srečanje s Trumpom v Trump Towerju označil za "zelo zanimivo" in "produktivno" ter nedvomno ne zadnje.

Gora je na srečanje povabila Trumpova hčerka Ivanka, ki sicer ni registrirana pri nobeni od strank, a zavzema skupaj s soprogom Jaredom Kushnerjem veliko vlogo v Trumpovi tranzicijski ekipi in očeta usmerja bolj na levo pri nekaterih vprašanjih, vključno pri okoljskem. Ivanka, ki od volitev 8. novembra redno prisostvuje očetovim pogovorom na najvišji ravni, ne spada med t. i. podnebne skeptike, ki so našli zavetišče v republikanski stranki.


Uporniški elektorji, ki ne bodo glasovali za Trumpa
Čeprav kakih večjih možnosti, da Trump ne bi bil potrjen za predsednika ZDA zaradi upora elektorjev, ni, pa se je seznamu maloštevilnih upornikov zdaj pridružil še teksaški elektor Christopher Suprun. Soprun je tako osmi elektor, ki je sporočil, da svojega glasu ne bo oddal za Trumpa, čeprav je njegova zvezna država volila zanj, a prvi republikanski. Kot razlog je navedel "ustavno dolžnost glasovanja po svoji vesti, ne zgolj po strankarski zvestobi".
Soprun, nekdanji gasilec in eden prvih na prizorišču napada na Pentagon 11. septembra, je svojo odločitev napovedal v New York Timesu, kjer je zapisal, da mu njegova vest pač govori, da Trump ni primeren za predsedniško mesto. "Po ustavi mora vsak elektor odločiti, ali so kandidati usposobljeni, nedemagoški in neodvisni od tujega vpliva," je zapisal. "Gospod Trump je med kampanjo na svojih zborovanjih pozival k nasilju nad protestniki in govori o povračilnih ukrepih proti svojim kritikom. Svoji stranki ne dolgujem ničesar. Dolgujem pa svojim otrokom, da jim zapustim državo, ki ji lahko zaupajo."

Al Gore je leta 2000 dobil pol milijona več glasov kot Bush, vendar je izgubil volitve, ker je republikanec osvojil več elektorskih glasov, pri čemer je nazadnje odločala Florida, kjer je bilo tako tesno, da so glasove ponovno preštevali, dokler tega vrhovno sodišče ni ustavilo. Gore se je po porazu posvetil podnebnim spremembam in leta 2007 je za svoje delo na tem področju prejel Nobelovo nagrado za mir. Tudi letos je Trump svojo demokratsko tekmico Hillary Clinton premagal po številu elektorjev, ne pa tudi po številu glasov volivcev — teh je Clintonova zbrala kar 2,6 milijona več.

"Pogovor se bo nadaljeval"
Gore, podpredsednik pod Billom Clintonom, je letos pomagal pri kampanji njegove soproge in je pri tem opozarjal, da bo Trump v primeru izvolitve svet popeljal v "podnebno katastrofo". K temu so ga napeljali Trumpovi govori, v katerih je ZDA pozival, naj odstopijo od lanskega pariškega podnebnega sporazuma, po katerem bi morale države podpisnice zmanjšati delež ogljičnih izpustov.

Trump je ob tem na Twitterju zapisal, da so si "koncept globalnega segrevanja izmislili Kitajci, da bi tako zbili konkurenčnost ameriški proizvodnji". Vendar je po izvolitvi svojo retoriko na tem področju malce omilil in v intervjuju za New York Times nakazal, da bi bil morda odprt glede boja proti podnebnim spremembam.

Po srečanju s Trumpom je bil optimističen tudi Gore. "Šlo je za iskreno iskanje stičnih točk," je dejal. "Pogovor se mi je zdel izjemno zanimiv in se bo nadaljeval." Pozneje je za MSNBC povedal še, da je Ivanka Trump "zelo predana smiselno podnebni politiki", da pa podrobnosti pogovorov iz spoštovanja do zasebnosti in zaradi upanja o nadaljevanju teh pogovorov ne bo razkril.

Joe Biden 2020?
Še za eno manjše presenečenje je v ponedeljek poskrbel odhajajoči ameriški podpredsednik Joe Biden, ki je dejal, da ne izključuje možnosti predsedniške kandidature leta 2020. Svojo namero je 74-letni Biden razkril manjši skupini novinarjev, ki so ga vprašali, ali se namerava po odhodu iz Bele hiše potegovati za kak položaj.

"Da, leta 2020 nameravam kandidirati," jim je odvrnil. Na vprašanje, za kateri položaj namerava kandidirati, pa: "Za predsednika. Veste, zakaj za vraga pa ne." Ker novinarji niso bili popolnoma prepričani, ali jih Biden, znan kot velik šaljivec, vleče za nos, je podpredsednik še pojasnil: "Kandidature ne izključujem. Ne izključujem ničesar. Že dolgo je, odkar sem se naučil, da ima usoda čudna pota."

Biden je za predsednika kandidiral dvakrat, leta 1988 in leta 2008, a je obakrat izpadel že v zgodnejših fazah predvolilnega boja. Nazadnje je resno razmišljal o kandidaturi še letos, kar bi ga postavilo v ne najbolj lagoden položaj internega boja s Hillary Clinton, a se je nazadnje odločil, da ne kandidira, kar je bila sicer zanj precej boleča odločitev. Svojo odločitev je takrat utemeljil z družinskimi razlogi, saj mu je maja zaradi možganskega tumorja umrl 46-letni sin Beau, ki je svoj čas veljal za vzhajajočo zvezdo ameriške politike.