"Vse dokler se bomo držali svoje poti, vse dokler se bomo spominjali, vse dokler se ne bomo nikoli nehali bojevati za boljšo prihodnost, potem ne bo ničesar, česar ZDA ne bodo mogle narediti," je dejal vzneseno ameriški predsednik Donald Trump na odru proslave 'Pozdrav Ameriki' pred spomenikom Abrahama Lincolna v Washingtonu. Tokrat se je zgodilo prvič po letu 1951, da je ameriški predsednik nagovoril zbrano množico na travniku National Mall, kar je nazadnje storil Harry Truman.

V 20-minutnem govoru je v zelo spravljivem tonu govoril o zgodovini države in njeni vojski, pa tudi o nedavni dogodkih, povezanih z migranti na meji z Mehiko, pri čemer je poudaril dobro delo vladnih agencij kot tudi izvajanje politike enakopravnosti med spoloma – za prihodnost je napovedal celo plapolanje ameriške zastave na Marsu. "Skupaj smo del ene največjih zgodb, zgodbe o ZDA," je dejal.

Kljub očitkom o politizaciji 243. dneva državnosti, ki ga Američani tradicionalno slavijo 4. julija v manj pompozni maniri s pikniki, koncerti in ogledi ognjemetov, nasprotniki Trumpa menijo, da je letošnja vojaška proslava le del njegove predvolilne kampanje za nov predsedniški mandat.

Idejo o vojaški paradi naj bi Trump izvedel po vzoru Francije, kjer 14. julija slavijo dan Bastilje, njeno organizacijo pa vzel precej resno: sodeloval je v postopku od snovanja programa do manjših podrobnosti, osebje v Beli hiši pa je moralo celo poskrbeti, da travnik pred National Mallom ne bi ostal prazen, kar se je zgodilo ob Trumpovi inavguraciji, ko je na Kapitolu prisegel kot 45. predsednik ZDA.

Tako so morali med glavne sponzorje, člane republikanske stranke in posebne povabljence razdeliti 5.000 vstopnic, pa čeprav je bil sicer ogled prireditve za obiskovalce brezplačen, pri čemer vstopnic niso razdelili med demokrate. Nekateri vojaški poveljniki se po poročanju CNN-a vojaške parade niso hoteli udeležiti oziroma so svoj izostanek opravičili, da imajo za ta dan že druge načrte. Nekateri v Pentagonu so imeli pomisleke glede javnega razkazovanja vojaških tankov in drugih bojnih vozil.

"Pozdrav Ameriki!" je dejal Trump, ko so nanj in na zbrano množico kapljale debele kaplje dežja, ki so izza varnostne steklene stene zastirale pogled nanj in na prvo damo Melanio Trump, ko so nad njima leteli strateški bombnik B-2, jata vojaških letal f-18 in letalska akrobatska skupina Blue Angels kot tudi predsedniško letalo Air Force One. Bojnega tanka M1 Abrams, ki so ga v Washington prepeljali z vlakom, jim zaradi teže ni uspelo postaviti neposredno ob oder pred Lincolnovim spomenikom.

Spektakel ob 4. juniju so zato nekateri primerjali z vojaškimi paradami na Kitajskem in v Severni Koreji. V Washingtonu je na prireditvi sodelovalo od 750 do 800 zaposlenih v vojski in še okoli 900 varnostnikov, ki so skrbeli za varnost v prometu, na ulicah in v podzemni železnici.

Po poročanju Washington Posta naj bi prireditev ameriške davkoplačevalce stala 2,5 milijona dolarjev, ki so bili sicer namenjeni za urejanje parkov po državi. Točni podatki stroškov sicer niso znani.

A Trump stroške proslave ob dnevu samostojnosti v spomin na 4. julij 1776, ko je kongres razglasil neodvisnost od britanskega imperija, zagovarja kot "zanemarljive" v primerjavi z njeno vrednostjo. "Letala so naša, pilote imamo, letališče je za vrati (Andrews), potrebujemo le gorivo. Tanki in vse drugo so naši. Ognjemet sta zagotovila dva največja donatorja. Lepo!" je dejal ameriški predsednik v svoj zagovor, pa čeprav CNN navaja, da njegova izjava ni popolnoma točna, saj da so letala pripeljali iz Kalifornije, Misurija, Kentuckyja in Floride, pri čemer naj bi samo za prevoz balističnega orožja odšteli 24.000 dolarjev.

Prireditev so spremljali protesti

Med zbrano množico so bili tudi protestniki z balonom dojenčka Trumpa v plenicah, a ga niso smeli spustiti v zrak. Pred Belo hišo pa se je zbrala manjša skupina protestnikov, ki je sežigala ameriško zastavo, pri čemer sta bila aretirana dva človeka.