Vodji stranke Ahmetu Türku je sodišče odvzelo imuniteto in mu tako kot 35 drugim članom stranke prepovedalo politično udeležbo v prihodnjih petih letih. Vse premoženje Stranke demokratične Turčije (DTP), ki ima 21 sedežev v 550-članskem parlamentu, so zaplenili.

DTP naj bi bil povezan s prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki jo tako Turčija kot Evropska unija uvrščata med teroristične organizacije. Razsodba je bila sprejeta v času, ko poskuša vlada v Ankari s Kurdi doseči dogovor o razširitvi njihovih pravic in tako končati 25 let trajajoči krvavi upor kurdskih separatistov na jugovzhodu države. PKK je bil med drugim odgovoren za napade na jugovzhodnem delu države leta 1984, v katerem je umrlo okoli 40.000 ljudi.

Ahmet Türk je na tiskovni konferenci dejal, da se stranka DTP umika iz parlamenta in ne bo več sodelovala pri njegovem delu. "Turčija 25-letnega vprašanja ne more reševati z prepovedjo strank," je dejal Türk.

Ostri odzivi na odločitev
Zaskrbljenost nad odločitvijo turškega ustavnega sodišča je izrazilo švedsko predsedstvo EU-ja. Odločitev o prepovedi stranke so označili kot "izjemen ukrep, ki ga je treba uporabiti z izjemno previdnostjo". Da bi moral turški demokratični sistem spodbujati politične svoboščine za vse svoje državljane, meni tudi ameriški State Department.

Podobno mnenje je izrazila tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch, ki je odločitev sodišča ostro kritizirala in pozvala Turčijo, naj svojo ustavo uskladi z "mednarodnimi merili človekovih pravic".

V mestu Hakari ob iransko-iraški meji so že vzniknili protesti, ki so jih organizirali kurdski uporniki.